VSRS Sklep I Kr 15887/2017

Jedro

Iz opisa dejanja je razvidno, da se izvršitvena ravnanja posameznih kaznivih dejanj nanašajo na območja različnih sodnih okrožij, med drugim tako z območja Maribora, kot tudi Ljubljane. Prav tako je iz predloga Specializiranega državnega tožilstva Republike Slovenije razvidno (v nadaljevanju SDT), da predlaga opravo posameznih preiskovalnih dejanj na območju celotne Slovenije in ne koncentrirano zgolj na območju bodisi ljubljanskega bodisi mariborskega sodnega okrožja. Vendar pa je Okrožno sodišče v Ljubljani tisto sodišče, ki je v luči tretjega odstavka 26. člena ZKP že predhodno prejelo različne predloge SDT za opravo posameznih preiskovalnih dejanj na območju različnih sodnih okrožij, navedeno sodišče je tem predlogom ugodilo in posamezna preiskovalna dejanja tudi opravilo, zato je za odločanje krajevno pristojno na podlagi tretjega odstavka 26. člena ZKP.

Izrek

Za odločanje v tej zadevi je krajevno pristojno Okrožno sodišče v Ljubljani.

Obrazložitev

A.

1. Specializirano državno tožilstvo Republike Slovenije (v nadaljevanju SDT) je zaradi obstoja utemeljenih razlogov za sum, da so obdolženi R. G., T. Č., N. K., M. Č., S. R., R. S., R. P., M. L., F. V., K. Š., M. Š., B. P., P. Z., E. Š. in B. Š. storili kaznivo dejanje zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti v sostorilstvu po drugem in prvem odstavku 240. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1) v zvezi z 20. členom KZ-1, kaznivo dejanje zlorabe položaja ali pravic v sostorilstvu po drugem in prvem odstavku 244. člena KZ v zvezi s 25. členom KZ, dejanje pomoči pri kaznivem dejanju zlorabe položaja ali pravic po drugem in prvem odstavku 244. člena KZ v zvezi s 27. členom KZ, dejanje pomoči pri kaznivem dejanju zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti po drugem in prvem odstavku 240. člena KZ-1 v zvezi z 38. členom KZ-1, dejanje pomoči pri kaznivem dejanju zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti v sostorilstvu po drugem in prvem odstavku 240. člena KZ-1 v zvezi z 20. in 38. členom KZ-1, kaznivo dejanje nedovoljenega dajanja daril po drugem odstavku 242. člena KZ-1, poskus kaznivega dejanja goljufije po tretjem in prvem odstavku 211. člena KZ-1 v zvezi s 34. členom KZ-1 in dejanje pomoči pri poskusu kaznivega dejanja goljufije po tretjem in prvem odstavku 211. člena KZ-1 v zvezi s 34. in 38. členom KZ-1, vložilo predlog za odreditev hišnih preiskav, preiskav elektronskih naprav ter izročitev in zaseg dokumentacije. Preiskovalna sodnica Okrožnega sodišča v Ljubljani je s sklepom VIII Kpd 15887/2017 z dne 5. 5. 2017 odločila, da Okrožno sodišče v Ljubljani ni krajevno pristojno in bo po pravnomočnosti sklepa kazenska zadeva odstopljena Okrožnemu sodišču v Mariboru. Ocenila je, da je slednje krajevno pristojno, saj je bila večina izvršitvenih ravnanj storjenih na območju Ptuja, Maribora, v manjši meri pa tudi Celja in Murske Sobote, na območju katerih so se vršila vsa dogovarjanja, lažniva prikazovanja določenih dejstev, sprejemali sklepi uprave Perutnine Ptuj, d.d. in drugi sklepi, dajala navodila, podalo naročilo za vrednotenje nepremičnin, dala nedovoljena nagrada kot protiusluga za ohranitev posla ter izdelali patronatski izjavi kot sredstvi za izvršitev goljufije, medtem ko je na območju Ljubljane prišlo zgolj do sklenitve nekaterih pogodb, ki pomenijo le realizacijo zlorab, dogovorjenih na območju drugih sodišč.

2. Preiskovalna sodnica Okrožnega sodišča v Mariboru je z dopisom I Kpd 15887/2017 z dne 11. 5. 2017 pri Vrhovnem sodišču sprožila spor o krajevni pristojnosti. V sporu navaja, da je Okrožno sodišče v Ljubljani v tej kazenski zadevi že izvajalo posamezna preiskovalna dejanja in na predlog SDT izdalo več odredb, najpomembnejša kazniva dejanja, povezana z gospodarskima družbama U., d.o.o. in T., d.o.o. pa naj bi bila storjena prav na območju Ljubljane.

B.

3. Način določitve krajevne pristojnosti sodišča v kazenskem postopku je urejen v Zakonu o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP). Prvi odstavek 26. člena ZKP določa, da je praviloma krajevno pristojno sodišče, na katerega območju je bilo kaznivo dejanje storjeno ali poskušeno (forum delicti commissi). Po tretjem odstavku 26. člena ZKP, na katerega po smislu opozarja tudi predlagateljica, je v primeru, če je bilo kaznivo dejanje storjeno ali poskušeno na območju raznih sodišč, ali na meji teh območij ali če je negotovo, na katerem območju je bilo storjeno ali poskušeno, pristojno tisto sodišče, ki je na zahtevo upravičenega tožilca prvo začelo postopek; če se postopek še ni začel, pa sodišče, pri katerem je bila najprej zahtevana uvedba postopka.

4. Kot je iz predloga SDT razvidno, obstajajo utemeljeni razlogi za sum več kaznivih dejanj s področja gospodarske kriminalitete, navedenih pod 1. točko obrazložitve. Večina izmed obravnavanih kaznivih dejanj naj bi bila storjena v škodo P. P., d.d., tako da naj bi člani njene uprave preko različnih gospodarskopravnih poslov v okviru opravljanja svojih nalog opustili dolžnost vestnega in poštenega gospodarstvenika. Konkretno naj bi člani uprave R. G., T. Č., N. K. in M. Č. z različnimi izvršitvenimi ravnanji (sprejemanje sklepov uprave P. P.j, d.d. o nakupu delnic M. od družbe N., d.o.o. nad tržno ceno in sprejemanje sklepov o prodaji nepremičnin v lasti P. P., d.d. pod tržno vrednostjo, zavajanje članov nadzornega sveta P. P.j, d.d. o pravih namenih obremenitve družbine aktive, dajanje navodil za negativno cenitev nepremičnin v lasti P. P., d.d. pod tržno vrednostjo, dogovarjanje za kredit tretjim gospodarskim družbam brez realne podlage, obremenjevanje P. P., d.d. s poroštvom, podcenjene odsvojitve poslovnih deležev P. P., d.d.) izčrpavali premoženjsko maso P. P., d.d. v korist H. P., d.d., katerega večinski delničarji naj bi bili prav tako omenjeni obdolženci. Kot je iz opisa očitanih ravnanj tudi razvidno, naj bi se sprejeti sklepi na skupščini uprave P. P., d.d. vendarle realizirali s sklepanjem različnih pogodb (npr. pogodbe o nakupu delnic M. nad tržno vrednostjo, kreditne pogodbe, pogodbe o poslovnem sodelovanju z družbo U., d.o.o., enostranske poroštvene izjave v breme P. P., d.d.), katere večino izmed njih naj bi sklenil predsednik uprave P. P., d.d. R. G. v Ljubljani. Prav ima sicer preiskovalna sodnica Okrožnega sodišča v Ljubljani, da naj bi bila večina izvršitvenih ravnanj storjena na območju Ptuja in Maribora, a ne gre spregledati, da naj bi ta ravnanja predstavljala gospodarsko- oziroma statusnopravno podlago za nadaljnja ravnanja obdolženega R. G., s katerimi naj bi v Ljubljani realiziral njihov namen, ki naj bi v večini primerov predstavljal pridobitev protipravno pridobljene premoženjske koristi družbi H. P., d.d. v škodo P. P., d.d. Sprejeti sklepi uprave P. P., d.d. bi brez nadaljnje sklenitve različnih gospodarskopravnih pogodb v Ljubljani s strani obdolženega R. G. ostali za okoriščeno družbo H. P., d.d. ne imeli nobenega učinka.

5. P. P., d.d. naj bi bila oškodovana v korist družbe H. P., d.d. tudi preko družbe U., d.o.o. Slednja naj bi navkljub kreditni nesposobnosti in slabemu zavarovanju pridobila od Banke XY, d.d. kredit, ki pa ga naj ne bi porabila za zatrjevane namene, temveč naj bi ga njen direktor preko svoje druge družbe ABC Inc. posredoval družbi H. P, d.d., da je ta lahko poplačala svoje kratkoročne obveznosti do P., d.d. Pri tem naj bi članica uprave banke M. L. dala neposredno navodilo direktorici poslovne enote Banke XY v Ljubljani, da je U., d.o.o. potrebno kreditirati in naj bi določila tudi višino in vrsto kredita ter vse ostale kreditne parametre. Za zavarovanje omenjenega kredita družbe U., d.o.o. pa naj bi obdolženi R. G. prav tako v Ljubljani s Poroštveno pogodbo zavezal kot solidarnega poroka in plačnika P. P., d.d., to poroštvo, ki v ničemer ni koristilo P. P., d.d., pa naj bi bilo tudi edino zavarovanje kredita. Tudi v zvezi z vlogo družbe T., d.o.o. je iz opisa dejanja razvidno, da naj bi obdolžena K. in M. Š., oba direktorja T., d.o.o. s sedežem v Ljubljani, preko povezane družbe F. sprva ustanovila družbo A., d.o.o., nato pa slednjo prodala družbi H. P., d.d., v nadaljevanju pa kot zastopnika družbe T., d.o.o. pripravila dve pogodbi, in sicer Pogodbo o odsvojitvi dela poslovnega deleža, s katero naj bi družba P. A., d.o.o. odkupila 99,99% poslovni delež družbe P. P., d.d. in Pogodbo o odsvojitvi poslovnega deleža, s katero naj bi družba P. A., d.o.o. prodala 0,0076% poslovni delež (dejansko pa 76% upravljavskih in premoženjskih pravic) družbi A., d.o.o. (katere lastnik naj bi bil H. P., d.d.), vendar za kupnino zgolj 158,34 evrov, pri čemer naj bi dejanska vrednost znašala 1.579.280,00 evrov in naj bi tako v ocenjeni razliki H. P., d.d. pridobil protipravno premoženjsko korist. Tako je razvidno, da se izvršitvena ravnanja očitanih kaznivih dejanj nanašajo na območja različnih sodnih okrožij, med drugim tako z območja Maribora, kot tudi Ljubljane.

6. Iz obravnavanega predloga SDT z dne 7. 4. 2017, ki je bil povod za sprožitev spora o krajevni pristojnosti, je razvidno tudi, da SDT predlaga odreditev 16 hišnih preiskav, od katerih bi se jih šest izvedlo na območju Ptuja, dve na območju Maribora, štiri na območju Ljubljane, po ena pa naj bi se izvedla v Portorožu, v Sežani, v Kromberku in v Kamnici. Prav tako SDT predlaga odreditev 12 preiskav poslovnih prostorov, od katerih bi se štiri izvedle na območju Ptuja, tri v Mariboru, štiri v Ljubljani in ena v Turnišču. Nadalje SDT predlaga odreditev preiskave elektronskih naprav in zaseg, zavarovanje in preiskavo vseh elektronskih podatkov v zvezi s posamičnimi uporabniki v Družbi za upravljanje terjatev bank v Ljubljani, P. P., d.d. ter v družbi T., d.o.o. s sedežem v Ljubljani, dodatno pa SDT predlaga tudi preiskavo elektronskih naprav in elektronskih podatkov, ki so bile predhodno že zasežene s strani Okrožnega sodišča v Mariboru, Okrožnega sodišča v Kopru in Okrožnega sodišča v Ljubljani. Kot zadnje SDT predlaga odreditev izročitve in zasega dokumentacije Družbe za upravljanje terjatev bank iz Ljubljane in družbe S., d.o.o. iz Maribora, ki naj bi se tikala posamičnih poslov, sklenjenih v škodo P. P., d.d. Tako je tudi iz predloga SDT razvidno, da ne predlaga posameznih preiskovalnih dejanj, ki bi se koncentrirala zgolj na območju enega sodnega okrožja, temveč naj bi se tudi predlagana posamezna preiskovalna dejanja izvedla na območju celotne Slovenije in tako ne bi bila skoncentrirana samo na območje bodisi mariborskega bodisi ljubljanskega sodnega okrožja.

7. Kot zadnje, in v luči tretjega odstavka 26. člena ZKP bistveno v tej zadevi, je zato potrebno upoštevati navedbe preiskovalne sodnice Okrožnega sodišča v Mariboru, iz katerih izhaja, da je v tej zadevi Okrožno sodišče v Ljubljani že izvajalo posamezna preiskovalna dejanja in na podlagi več predlogov SDT izdalo več odredb. Predlagateljica je to trditev v nadaljevanju konkretizirala z navedbo sedmih odredb Okrožnega sodišča v Ljubljani, skupaj z njihovo opravilno številko in datumom njihove izdaje, opredelitvijo kaznivih dejanj in obdolžencev, vrsto posamične odredbe ter navedbo različnih preiskovalnih sodnic, ki so jih izdale. Očitno je, da so bile hišne preiskave, preiskave poslovnih prostorov, preiskave zaseženih in zavarovanih elektronskih naprav ter zasegi in preiskave predmetov, kljub istim očitanim kaznivim dejanjem, zoper iste obdolžence s stalnimi prebivališči na območju različnih sodnih okrožij in iste posamične banke in podjetja, odrejene s strani različnih preiskovalnih sodnic Okrožnega sodišča v Ljubljani, izmed katerih nobena ni sprožila vprašanja krajevne (ne)pristojnosti in izdala sklepa o tem.

8. Okrožno sodišče v Ljubljani je tako tisto sodišče, pri katerem je SDT že predhodno vlagalo različne predloge za opravo posameznih preiskovalnih dejanj na območju različnih sodnih okrožij, navedeno sodišče pa je tem predlogom ugodilo in predlagana posamezna preiskovalna dejanja tudi opravilo. Čeprav se kazenski postopek v smislu prvega procesnega dejanja sodišča v preiskavi še ni začel, vodijo odrejena posamezna preiskovalna dejanja v smeri začetka kazenskega postopka, z njihovo vsebino, obsegom in namenom pa je Okrožno sodišče v Ljubljani že seznanjeno. Zaradi tega je po presoji Vrhovnega sodišča za odločanje v tej zadevi krajevno pristojno Okrožno sodišče v Ljubljani.

Datum zadnje spremembe:

30.08.2017

Podobni dokumenti:

• VSRS Sklep I Kr 52209/2016
• VSRS Sklep I Kr 31375/2014
• VSRS Sklep I Kr 952/2021