<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSRS Sodba IV Ips 31/2017

Sodišče:Vrhovno sodišče
Oddelek:Kazenski oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSRS:2017:IV.IPS.31.2017
Evidenčna številka:VS00000303
Datum odločbe:18.04.2017
Senat:Branko Masleša (preds.), mag. Kristina Ožbolt (poroč.), Barbara Zobec
Področje:PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO
Institut:odločba o prekršku - poprava očitnih pomot - popravni sklep - pravica do poštenega postopka - pravica do izjave - pravno odločilna dejstva - opis prekrška - kraj storitve prekrška

Jedro

Kraj storitve prekrška je, kadar prekrškovni organ ugotavlja kršitve prometnih predpisov, ki se nanašajo na najvišjo dovoljeno hitrost, bistvenega pomena pri pravni opredelitvi prekrška. Natančna opredelitev kraja storitve prekrška je pomembna z vidika storilčeve pravice do učinkovite obrambe, saj ima že na podlagi tretje alineje 29. člena Ustave možnost predlagati razbremenilne dokaze, med drugim tudi dokaze, ki zmorejo ovreči domnevo, da se je v določenem časovnem trenutku nahajal na kraju, na katerem naj bi prišlo do storitve prekrška, ki se mu očita, oziroma da dokazuje, da je na določenem kraju s predpisi oziroma prometnim znakom določena drugačna omejitev hitrosti.

Izrek

Zahtevi za varstvo zakonitosti se ugodi in se izpodbijana sodba Okrajnega sodišča v Celju ZSV 1218/2015 z dne 21. 12. 2016 razveljavi ter zadeva vrne temu sodišču v novo sojenje.

Obrazložitev

A.

1. Prekrškovni organ Postaje prometne policije Celje je s plačilnim nalogom z dne 27. 10. 2015 storilca G. S. spoznal za odgovornega storitve prekrška po 3. točki petega odstavka 46. člena Zakona o pravilih cestnega prometa (ZPrCP) ter mu izrekel globo v znesku 250,00 EUR in 3 kazenske točke. Zoper plačilni nalog je storilec prek svojih zagovornikov vložil zahtevo za sodno varstvo, ki jo je Okrajno sodišče v Celju s sodbo z dne 21. 12. 2016 zavrnilo kot neutemeljeno ter storilcu naložilo plačilo sodne takse.

2. Vrhovni državni tožilec je zoper pravnomočno sodbo vložil zahtevo za varstvo zakonitosti, in sicer zaradi kršitve drugega odstavka 46. člena Zakona o prekrških (v nadaljevanju ZP-1) in 8. točke prvega odstavka 155. člena ZP-1 v zvezi s prvim odstavkom 169. člena ZP-1. Trdi, da je prekrškovni organ postopal v nasprotju z ZP-1, ko je prvotno določen kraj prekrška s sklepom o popravi pomot naknadno spremenil. V tem primeru je kraj prekrška bistvena sestavina odločbe o prekršku, zato bi ga prekrškovni organ ne smel spreminjati s sklepom o popravi pomot, saj gre za spremembo, ki je dovoljena le na podlagi rednega ali izrednega pravnega sredstva. Natančna določitev kraja prekrška je ključnega pomena za pravno opredelitev prekrška s področja prometne varnosti. Omejitve največje dovoljene hitrosti se namreč razlikujejo glede na kraj storitve prekrška. Prekrškovni organ bi moral po pravočasnem prejemu storilčeve zahteve za sodno varstvo ravnati po petem odstavku 63. člena ZP-1, ki mu daje možnost, da odločbo o prekršku odpravi in jo nadomesti z novo. Poleg tega po stališču vrhovnega državnega tožilca sodišče od prekrškovnega organa ni zahtevalo, da bi pojasnil, zakaj je na radarski fotografiji kot kraj kršitve zapisan kraj, ki se ne ujema s krajem na plačilnem nalogu, kot tudi ne s krajem, ki je naveden v sklepu o popravi pomot. Kraj storitve prekrška tako še vedno ostaja neraziskan. Glede na navedeno vložnik zahteve Vrhovnemu sodišču predlaga, da zahtevi ugodi ter izpodbijano sodbo okrajnega sodišča razveljavi in zadevo vrne temu sodišču v ponovno odločanje.

3. Vrhovno sodišče je zahtevo za varstvo zakonitosti na podlagi drugega odstavka 423. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) v zvezi s 171. členom ZP-1 poslalo storilcu in njegovim zagovornikom, ki se z vloženo zahtevo v celoti strinjajo.

B.

4. Kot uvodoma povedano, je prekrškovni organ dne 27. 10. 2015 na podlagi 57. člena ZP-1 storilcu izdal plačilni nalog zaradi prehitre vožnje dne 24. 10. 2015 ob 13.13 uri na glavni cesti pri priključku Celje zahod - Drnovo, odsek 00328, stacionaža 2500 m. Plačilnemu nalogu, ki ga je 30. 10. 2015 poslal storilcu, je prekrškovni organ priložil opis dejanskega stanja, v katerem je kot kraj storitve prekrška navedena cesta št. 5, odsek 328 pri km 2500 m, v naselju Celje, Cesta v Laško. V spremnem dopisu je prekrškovni organ dodatno navedel, da je bila meritev opravljena na Cesti v Laško 4. Nato je prekrškovni organ dne 4. 11. 2015 na podlagi drugega odstavka 46. člena ZP-1 po uradni dolžnosti izdal sklep o popravi pomot, z besedilom, da se v odločbi o prekršku št. 5000000809838 z dne 24. 10. 2015 kraj prekrška spremeni tako, da se pravilno glasi: "Regionalna cesta II. reda, številka 430 pri km 5.400, v naselju Celje v smeri Vojnika, pri hišni številki Mariborska cesta 173.". Sklep o popravi pomot je bil storilcu, ki je zahtevo za sodno varstvo zoper plačilni nalog vložil 6. 11. 2015, vročen 20. 11. 2015. Storilčevi zagovorniki so že v zahtevi za sodno varstvo zoper plačilni nalog navajali, da vsebine plačilnega naloga in opisa dejanskega stanja ni jasno, na katerem kraju naj bi do prekrška prišlo. Zahtevo za sodno varstvo, ki jo je vložnik prek svojih zagovornikov dne 27. 11. 2015 vložil zoper sklep o popravi pomot, je prekrškovni organ na podlagi drugega odstavka 63. člena ZP-1 s sklepom z dne 4. 12. 2015, kot nedovoljeno zavrgel. V obrazložitvi sklepa je prekrškovni organ med drugim navedel, da je bil sklep o popravi pomot z dne 4. 11. 2015 izdan zaradi "pomote v rubriki kraj prekrška".

5. Kdaj smeta prekrškovni organ ali sodišče izdati sklep o popravi pomot, je določeno v drugem odstavku 46. člena ZP-1. Po tej določbi lahko pomote v pisavi ali v številkah ali druge očitne pomote v odločbi s sklepom popravi vsak čas po uradni dolžnosti ali na predlog udeležencev postopka prekrškovni organ ali sodišče, ki je odločbo izdalo. Vrhovno sodišče je v sodbi IV Ips 53/2008 z dne 18. 11. 2008 pojasnilo, da gre v smislu citiranega člena za očitne pomote v odločbi, kadar so na primer napačno napisana imena, datumi, naslovi zakonov, posamezne besede in podobno, torej pomote tehničnega značaja. Na način iz drugega odstavka 46. člena ZP-1 se ne more odpraviti vsebinskih pomanjkljivosti ali napak v odločbi oziroma zmot v izjavi volje, do katerih je prišlo pri izdaji odločbe, kot na primer znesek globe, število kazenskih točk, pravna opredelitev prekrška, kršitelj in podobno. V slednjih primerih gre namreč za poseg v pravni položaj, ki ga je ustvaril plačilni nalog, torej za takšno spremembo, ki je dovoljena le na podlagi rednega ali izrednega pravnega sredstva.

6. Vrhovno sodišče sprejema stališče vrhovnega državnega tožilca, da je kraj storitve prekrška, kadar prekrškovni organ ugotavlja kršitve prometnih predpisov, ki se nanašajo na najvišjo dovoljeno hitrost, bistvenega pomena pri pravni opredelitvi prekrška. V obravnavani zadevi ne gre za primer, ki bi bil primerljiv s primerom v zadevi IV Ips 53/2008, v kateri je prekrškovni organ spremenil označbo kraja prekrška na način, da je zapisu na plačilnem nalogu dodal številčno oznako cestnega odseka, torej zgolj natančneje opredelil kraj storitve prekrška, ki se torej za razliko od obravnavanega primera, ni v bistvenem oziroma v celoti spremenil. V konkretnem primeru je šlo za spremembo okoliščine, ki neposredno vpliva na pravni položaj storilca in mu zato mora biti dana možnost, da se o tej okoliščini izjavi. Natančna opredelitev kraja storitve prekrška je pomembna z vidika storilčeve pravice do učinkovite obrambe, saj ima že na podlagi tretje alineje 29. člena Ustave možnost predlagati razbremenilne dokaze, med drugim tudi dokaze, ki zmorejo ovreči domnevo, da se je v določenem časovnem trenutku nahajal na kraju, na katerem naj bi prišlo do storitve prekrška, ki se mu očita, oziroma da dokazuje, da je na določenem kraju s predpisi oziroma prometnim znakom določena drugačna omejitev hitrosti. Sodišče je s presojo, da je šlo zgolj za popravo očitne pisne pomote, ki je le tehnične narave, kršilo drugi odstavek 46. člena ZP-1 in storilcu odvzelo možnost, da bi se mogel izjasniti o naknadno ugotovljenem kraju. Ob tem Vrhovno sodišče dodaja, da iz sklepa o popravi pomot niti ne izhaja, da bi se le-ta nanašal na plačilni nalog prekrškovnega organa z dne 27. 10. 2015.

C.

7. Glede na povedano je Vrhovno sodišče zahtevi za varstvo zakonitosti zaradi kršitve pravice do obrambe iz tretje alineje 29. člena Ustave v zvezi z drugim odstavkom 155. člena ZP-1 ugodilo, izpodbijano pravnomočno sodbo razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču v ponovno odločanje (prvi odstavek 426. člena ZKP v zvezi s 171. členom ZP-1). V ponovljenem postopku bo moralo sodišče storilcu dati možnost, da se izjavi o kraju storitve prekrška, in na koncu presoditi, ali je storilec resnično storil očitani mu prekršek.


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o prekrških (2003) - ZP-1 - člen 46, 46/2, 57, 57/2, 62, 62/1-2.
Ustava Republike Slovenije (1991) - URS - člen 29, 29-3.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
30.08.2017

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDA5NTc0