<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSRS Sklep III R 21/2017

Sodišče:Vrhovno sodišče
Oddelek:Gospodarski oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSRS:2017:III.R.21.2017
Evidenčna številka:VS00001317
Datum odločbe:17.05.2017
Senat:Vladimir Balažic (preds.), Franc Seljak (poroč.), dr. Mile Dolenc
Področje:CIVILNO PROCESNO PRAVO
Institut:spor o pristojnosti - prenos krajevne pristojnosti - pristojnost višjega sodišča - prenos pristojnosti na drugo sodišče po ZS - prenos pristojnosti zaradi sodnih zaostankov

Jedro

Sklep o prenosu pristojnosti je akt sodne uprave, katerega namen je na eni strani razbremenitev sodišč, ki imajo sodne zaostanke, na drugi strani pa pospešitev obravnavanja zadev, ki bodo pred manj obremenjenimi sodišči hitreje obravnavane. Gre torej za institut, ki zagotavlja enakomernejšo obremenitev sodišč in predstavlja izjemo od splošnih določb ZPP in ZS o določitvi krajevne pristojnosti. Takšna ureditev zato terja ožjo razlago sklepa o prenosu pristojnosti oziroma onemogoča uporabo pravil o izbiri, ki v sklepu o prenosu pristojnosti niso izrecno navedena.

Izrek

Za odločanje v tej zadevi je pristojno Višje sodišče v Mariboru.

Obrazložitev

1. Okrožno sodišče v Mariboru je o predlogu tožeče stranke za izdajo začasne odredbe odločilo s sklepom Zg 13/2015 z dne 11. 12. 2015.

2. Predsednik Vrhovnega sodišča je 25. 3. 2015 na podlagi 105.a člena Zakona o sodiščih (v nadaljevanju ZS) izdal sklep Su 877/2015, s katerim je bila pristojnost za sojenje v gopodarskih pravdnih zadevah (Cpg zadeve) Višjega sodišča v Mariboru prenešena na Višje sodišče v Kopru tako, da se za vsak mesec od 1. 4. 2015 dalje do preklica prenese pristojnost za sojenje v 15 zadevah. Pristojnost se prenese v I Cpg zadevah, ki se vrnejo po prvem dnevu v tekočem mesecu iz mediacijskega postopka brez soglasja za mediacijo ali po neuspešni mediaciji, ter v I Cpg zadevah, ki se dodeljujejo prednostno in so predložene Višjemu sodišču v Mariboru po prvem dnevu v tekočem mesecu. Pristojnost pa se ne prenese v zadevah, ki se dodelijo sodnikom po pravilih dodelitve ponovno predloženih razveljavljenih zadev ali zadev, rešenih na drug način, oziroma v zadevah, v katerih po zakonu ni mogoč prenos pristojnosti za sojenje.

3. S sklepom Su 877/2015 z dne 17. 2. 2016 pa je predsednik Vrhovnega sodišča odločil, da s 1. 3. 2016 preneha veljati sklep Su 877/2015 z dne 25. 3. 2015 ter da se vsak mesec od 1. 3. 2016 dalje, vse do skupnega števila 120 zadev v letu 2016, prenese pristojnost za sojenje v 10 zadevah, in sicer po enakem ključu, kot ga je določal sklep z dne 25. 3. 2015. S sklepom Su 877/2015 z dne 17. 10. 2016 je bil sklep Su 877/2015 z dne 17. 2. 2016 spremenjen tako, da se je skupno število zadev za prenos znižalo s 120 na 100 zadev, posledično pa se prenos v novembru in decembru 2016 ni izvedel.

4. Skladno s sklepom Vrhovnega sodišča Su 877/2015 z dne 25. 3. 2015 je o pritožbi upnika zoper sklep Okrožnega sodišča v Mariboru Zg 13/2015 z dne 11. 12. 2015 odločalo Višje sodišče v Kopru. Sklep sodišča prve stopnje je s sklepom Cpg 19/2016 z dne 4. 2. 2016 razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

5. Okrožno sodišče v Mariboru je v zadevi ponovno odločilo s sklepom Zg 1/2016 z dne 23. 2. 2016, nato s sklepom z dne 9. 5. 2016 zavrglo dolžnikov ugovor ter s sklepom z dne 13. 6. 2016 odločilo o izterjavi denarne kazni, ki je bila dolžniku naložena s sklepom z dne 23. 2. 2016. Skladno s sklepom Vrhovnega sodišča Su 877/2015 z dne 25. 3. 2015 je o pritožbah dolžnika zoper sklepa Okrožnega sodišča v Mariboru z dne 9. 5. 2016 in z dne 13. 6. 2016 odločalo Višje sodišče v Kopru. Oba sklepa je s sklepom Cpg 234/2016 z dne 23. 9. 2016 razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

6. Okrožno sodišče v Mariboru je posledično dolžnikov ugovor vsebinsko presojalo in ga s sklepom Zg 1/2016 z dne 17. 1. 2017 zavrnilo, s sklepom z dne 7. 3. 2017 pa mu je ponovno naložilo plačilo denarne kazni. V postopku je bil postavljen tudi sodni izvedenec, čigar stroške je sodišče odmerilo in naložilo v plačilo iz založenega predujma dolžnika s sklepom Zg 1/2016 z dne 29. 11. 2016.

7. Dolžnik je vložil pritožbi zoper sklepa Okrožnega sodišča v Mariboru Zg 1/2016 z dne 29. 11. 2016 in z dne 17. 1. 2017. Sodišče prve stopnje je zadevo predložilo v obravnavanje Višjemu sodišču v Mariboru.

8. Višje sodišče v Mariboru je s sklepom I Cpg 122/2017 z dne 18. 4. 2017 odločilo, da ni pristojno za odločanje v zadevi. Sklenilo je, da se zadeva odstopi v reševanje stvarno pristojnemu Višjemu sodišču v Kopru. Odločitev je utemeljilo na argumentu, da je bila po sklepu Su 877/2015 z dne 25. 3. 2015 na Višje sodišče v Kopru prenešena pristojnost za odločanje o pritožbah zoper odločbe sodišča prve stopnje, vse dokler spor ni pravnomočno končan. Pojasnilo je, da se s prenosom pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče prenese pristojnost za odločanje o vseh pritožbah zoper odločbe sodišča prve stopnje v zadevi, v kateri je (predhodno) prišlo do takšnega prenosa pristojnosti.

9. Višje sodišče v Kopru je sprožilo spor o pristojnosti (prvi odstavek 24. člena in drugi odstavek 25. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP). Meni, da iz sklepa Su 877/2015 z dne 25. 3. 2015 ne izhaja nobena izjema glede obsega ali vrste zadev, kot jih določa sklep, torej tudi ne izjema, po kateri bi delegacija pristojnosti v zadevi veljala vse do sprejetja pravnomočne odločitve. Pravilo iz 159. člena Sodnega reda naj bi ne prišlo v poštev.

10. Za odločanje v tej zadevi je stvarno in krajevno pristojno Višje sodišče v Mariboru.

11. Po določbi 105.a člena ZS lahko predsednik skupno neposredno višjega sodišča na predlog predsednika sodišča, ki ima sodne zaostanke, odloči, da se pristojnost za sojenje v določenem številu zadev prenese na drugo manj obremenjeno stvarno pristojno sodišče na svojem območju. V sklepu o prenosu pristojnosti določi predsednik število in vrsto zadev, ki bodo prenesene, ter pravila za izbiro zadev.

12. Sklep o prenosu pristojnosti je akt sodne uprave, katerega namen je na eni strani razbremenitev sodišč, ki imajo sodne zaostanke, na drugi strani pa pospešitev obravnavanja zadev, ki bodo pred manj obremenjenimi sodišči hitreje obravnavane.1 Gre torej za institut, ki zagotavlja enakomernejšo obremenitev sodišč in predstavlja izjemo od splošnih določb ZPP in ZS o določitvi krajevne pristojnosti. Takšna ureditev zato terja ožjo razlago sklepa o prenosu pristojnosti oziroma onemogoča uporabo pravil o izbiri, ki v sklepu o prenosu pristojnosti niso izrecno navedena.2

13. Sklep predsednika Vrhovnega sodišča RS Su 877/2015 z dne 25. 3. 2015 je določil pravila izbire zadev tako, da je izbiro zadev omejil s časom in številom prenešenih zadev. Pravila, po katerem bi se zadeve po prenehanju veljavnosti sklepa o prenosu pristojnosti prenesle v odločanje Višjemu sodišču v Kopru (tudi) v primerih, ko je to enkrat že odločalo v zadevi in je odločbo sodišča prve stopnje razveljavilo, sklep ne določa. Prav tako v obravnavani zadevi ni mogoče uporabiti pravila iz 159. člena Sodnega reda.3 Ta se namreč nanaša na odločanje sodišča druge stopnje v okviru njegove zakonsko urejene krajevne pristojnosti. Navedeno pomeni, da se pristojnost v konkretni zadevi določa po določbi 104. člena ZS.

14. Vrhovno sodišče je zato na podlagi drugega odstavka 25. člena ZPP odločilo tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa.

-------------------------------
1 Poročevalec DZ RS, št. 102/2006.
2 Enako sklep VS RS III R 10/2017 z dne 18. 4. 2017.
3 Ur. l. RS, št. 87/2016, prej enako 163. člen Sodnega reda, Ur. l. RS, št. 17/1995 s spremembami.


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 24, 25
Zakon o sodiščih (1994) - ZS - člen 105a

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
23.08.2017

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDA5MjU0