<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSRS Sodba VIII Ips 76/2016

Sodišče:Vrhovno sodišče
Oddelek:Delovno-socialni oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSRS:2017:VIII.IPS.76.2016
Evidenčna številka:VS00000643
Datum odločbe:23.05.2017
Opravilna številka II.stopnje:VDSS Pdp 672/2015
Datum odločbe II.stopnje:26.11.2015
Senat:mag. Marijan Debelak (preds.), Borut Vukovič (poroč.), Marjana Lubinič, Karmen Iglič Stroligo, mag. Irena Žagar
Področje:DELOVNO PRAVO
Institut:odpravnina - pobot - obračun davkov in prispevkov

Jedro

Obveznost delodajalca, da obračuna akontacijo dohodnine in prispevke temelji na prisilnih predpisih. Glede na prisilno naravo predpisov je sodišče druge stopnje ravnalo pravilno, ko je pobot terjatve tožene stranke izvedlo zgolj do višine neto zneska tožnikove terjatve iz naslova odpravnine, ne pa tudi v višini davkov in prispevkov, ki jih je treba obračunati in odvesti, ne glede na ugovor pobota.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je ugotovilo obstoj terjatve tožnika do tožene stranke iz naslova odpravnine v višini 271.642,80 EUR; ugotovilo je obstoj terjatve tožene stranke do tožnika iz naslova odškodnine za povzročeno škodo v višini 271.642,80 EUR in posledično zavrnilo tožnikov zahtevek, da se toženi stranki naloži, da tožniku obračuna odpravnino v višini 271.642,80 EUR, odvede in plača vse davke in prispevke od plač in dohodnino ter tožniku izplača neto znesek z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 17. 8. 2012 do plačila. Obstoj vtoževane terjatve iz naslova odpravnine je ugotovilo na podlagi določbe individualne pogodbe o zaposlitvi o tem, da je tožnik v primeru odpoklica iz nekrivdnega razloga upravičen do odpravnine v višini štiriindvajsetkratne mesečne plače. Obstoj v pobot uveljavljane terjatve tožene stranke iz naslova odškodnine je sodišče ugotovilo na podlagi dejstva, da tožnik pri sklepanju sporne asignacijske pogodbe ni ravnal z ustrezno strokovno skrbnostjo, saj je sprejel odločitev, ki glede na finančni položaj podjetja ni bila ustrezna oziroma primerna za zagotavljanje normalnega poslovanja. S to pogodbo je namreč tožena stranka prevzela ne le dolg družbe A., d. d., v višini, ki je bila označena v pogodbi, temveč tudi takrat še neznane bodoče obveznosti navedene družbe do Odvetniške družbe B.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbi tožnika delno ugodilo in izpodbijano sodbo delno spremenilo tako, da je ugotovilo obstoj terjatve tožnika iz naslova odpravnine glede obračuna in odvoda davkov in prispevkov od bruto zneska odpravnine v višini 271.642,80 EUR ter izplačila neto zneskov odpravnine od navedenega bruto zneska z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 17. 8. 2012 dalje. Ugotovilo je obstoj terjatve tožene stranke do višine neto zneska odpravnine z zakonskimi zamudnimi obrestmi od neto zneska od 17. 8. 2012 dalje iz naslova odškodnine v znesku 300.665,08 EUR, in sicer v zneskih glavnic, ki so navedeni v izreku z datumi v izreku navedenih dospelosti. Terjatev tožnika za plačilo neto zneska odpravnine z zakonskimi zamudnimi obrestmi od neto zneska od 17. 8. 2012 dalje je pobotalo z ugotovljeno terjatvijo tožene stranke z dnem dospelosti posameznih v pobot uveljavljanih terjatev do višine neto zneska odpravnine z zakonskimi zamudnimi obrestmi od neto zneskov od 17. 8. 2012 dalje. Toženi stranki je naložilo, da za tožnika obračuna in odvede davek in prispevke od bruto zneska odpravnine v višini 271.642,80 EUR, zahtevek tožnika za plačilo neto zneska, izračunanega od bruto zneska 271.642,80 EUR pa je zavrnilo. V preostalem je pritožbo tožnika in v celoti pritožbo tožene stranke zavrnilo in v nespremenjenem delu (glede ugotovitve obstoja terjatve tožnika iz naslova odpravnine v bruto znesku in zavrnitve zahtevka za plačilo neto zneskov odpravnine zaradi pobotanja nasprotne terjatve do višine neto zneska) potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Postavilo se je na stališče, da je pobotni ugovor tožene stranke le delno utemeljen, saj njena terjatev obstoji le do višine neto odpravnine, ki jo vtožuje tožnik, terjatve tožene stranke pa ni možno pobotati z bruto odpravnino oziroma z davki in prispevki, ki jih mora tožena stranka obračunati in plačati za tožnika. Bruto znesek oziroma akontacija dohodnine in prispevki za socialno varnost, niso terjatve, ki bi jih imel tožnik zoper toženo stranko v smislu določbe 311. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ, Ur. l. RS, št. 83/2001).

3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje je tožena stranka vložila revizijo zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da sodišče druge stopnje ni upoštevalo, da je pobot način prenehanja terjatve. Terjatev tožnika in v pobot uveljavljana terjatev tožene stranke nista sporni, sporno pa je, da mora tožena stranka, kljub temu, da je njena terjatev v celoti pobotana s terjatvijo tožnika, vseeno obračunati in odvesti davke in prispevke od bruto zneska tožnikove terjatve. Davki in prispevki imajo naravo akcesornih oziroma stranskih pravic, zato zanje velja načelo accessio cedit principali. Terjatve se štejejo za pobotane od trenutka, ko so se stekli pogoji za pobot. Sodišče je toženi stranki neutemeljeno naložilo plačilo in obračun davkov in prispevkov, saj ta terjatev zaradi pobotanja več ne obstaja. Glavnica tožnikove terjatve je znašala 271.642,80 EUR, glavnica terjatve tožene stranke pa 300.655,08 EUR, zato je povsem logično, da je terjatev tožnika v celotnem bruto znesku 271.642,80 EUR pobotana s terjatvijo tožene stranke. Materialnopravno bi bila pravilna samo takšna odločitev, ki toženi stranki ne bi nalagala obračuna in plačila davkov in prispevkov na terjatev, ki je zaradi pobotnega ugovora v celoti prenehala. Tako pri terjatvi za plačilo davkov in prispevkov od odpravnine, kot pri terjatvi za izplačilo neto odpravnine gre za denarno terjatev tožnika pri čemer so za celotni znesek 271.642,80 EUR izpolnjeni vsi pogoji za pobotanje. Zmotno je stališče sodišča druge stopnje, da tistega dela terjatve, ki se nanaša na davke in prispevke ni možno pobotati, ker ne predstavljajo terjatve, ki bi jo tožnik imel zoper toženo stranko v smislu določbe 311. člena OZ. To stališče ni obrazloženo, zato je podana tudi bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP, Ur l. RS, št. 26/99 s spremembami). Predpisi na katere se sklicuje sodišče druge stopnje, se nanašajo zgolj na to, kako se davki in prispevki obračunavajo, ne določajo pa, da se ne smejo pobotati z nasprotnimi terjatvami.

4. Revizija ni utemeljena.

5. Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji (prvi odstavek 367. člena ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami). Revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni (pri odstavek 371. člena ZPP).

6. Revizija neutemeljeno uveljavlja obstoj bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, saj izpodbijana sodba nima takšnih pomanjkljivosti, da je sploh ne bi bilo možno preizkusiti. Obstoj te kršitve tožena stranka uveljavlja zgolj v zvezi s tem, da sodišče ni pojasnilo, zakaj bi tožena stranka na podlagi zakonskih določb, na katere se sodišče sklicuje, za tožnika morala obračunati in odvesti davke in prispevke, kljub temu, da sta terjatvi bili pobotani in sta prenehali. Sodišče druge stopnje je navedlo povsem jasne razloge, zakaj šteje, da terjatve, ki jo ima tožena stranka do tožnika iz naslova odškodnine ni mogoče pobotati z zneskom davkov in prispevkov, ki jih mora tožena stranka obračunati in odvesti od odpravnine, ki jo vtožuje tožnik. Tožena stranka se s temi razlogi očitno ne strinja, vendar to ne pomeni, da izpodbijane sodbe ni možno preizkusiti.

7. Izpodbijana sodba ni neizvršljiva zgolj zato, ker v izreku ni navedeno, koliko znašajo davki in prispevki, ki jih je tožena stranka dolžna obračunati in odvesti od bruto zneska 271.642,80 EUR. Pritožbeno sodišče pravilno ugotavlja, da izplačevalec izračuna davčne odtegljaje in obračuna prispevke za socialno varnost po stopnjah, ki veljajo na dan izplačila dohodka, zaradi česar takšnega izračuna ni možno opraviti na dan izdaje sodbe sodišča prve in druge stopnje. Navedeno pomeni, da bo višina akontacije dohodnine in prispevkov odvisna od tega, kdaj bo tožena stranka izvršila sodbo. Tožena stranka bo zato takrat lahko izračunala, koliko znaša njena obveznost. Nenazadnje je to tudi storila v reviziji, saj navaja, da prispevki in davki delavca obračunani od bruto odpravnine 271.642,80 EUR znašajo 112.935,50 EUR, čemur je potrebno prišteti še prispevke in davke delodajalca v višini 43.734,50 EUR, tako da strošek podjetja znaša 156.670,00 EUR.

8. Drugih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka revizija ne uveljavlja. Tako revizija ne uveljavlja, da bi bil izrek izpodbijane sodbe nerazumljiv (14. točka drugega odstavka 339. člena ZPP), ker iz njega ni razvidno, katere terjatve tožene stranke so zaradi pobota ugasnile. Zato formalna pravilnost izreka ni bila v celoti predmet presoje revizijskega sodišča.

9. Zmotno uporabo materialnega prava revizija uveljavlja zgolj v zvezi z vprašanjem, ali je odškodninsko terjatev tožene stranke dopustno pobotati s tistim delom terjatve tožnika iz naslova odpravnine, ki se nanaša na davke in prispevke, ki jih je delodajalec dolžan obračunati in odvesti od prejemkov iz delovnega razmerja.

10. Tožena stranka ima sicer prav, ko navaja, da ima delavec pravico do plačila neto odpravnine in obračuna davka in prispevkov. Oboje delavec uveljavlja zoper delodajalca z enim tožbenim zahtevkom. Tožnik je to tudi storil in s tožbo zahteval, da mu tožena stranka obračuna bruto odpravnino, ki je bila dogovorjena za primer nekrivdnega odpoklica s funkcije direktorja tožene stranke, odvede in plača vse davke in prispevke ter akontacijo dohodnine ter mu izplača neto znesek. Vendar pa navedeno ne pomeni, da obveznost delodajalca, da za delavca obračuna in plača davke in prispevke lahko ugasne zaradi pobota.

11. Obveznost delodajalca, da obračuna akontacijo dohodnine in prispevke temelji na prisilnih predpisih. Sodišče druge stopnje pravilno ugotavlja, da je odpravnino zaradi predčasne razrešitve potrebno obravnavati kot dohodek iz zaposlitve v smislu določbe prvega odstavka 35. člena Zakona o dohodnini (ZDoh-2, Ur. l. RS, št. 117/2006 s spremembami). V skladu s 127. členom ZDoh-2 je izplačevalec dohodka iz zaposlitve dolžan izračunati, odtegniti in plačati akontacijo dohodnine. Enako prisilno naravo imajo določbe 144. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2, Ur. l. RS, št. 26/2012), 50. člena Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ, Ur. l. RS, št. 9/92 s spremembami), 10. člena Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (ZSDP-1, Ur. l. RS, št. 26/2013) in 135. člena Zakona o urejanju trga dela (ZUTD, Ur. l. RS, št. 80/2010), na katere se v zvezi z obveznostjo plačila prispevkov pravilno sklicuje sodišče druge stopnje. Glede na prisilno naravo navedenih predpisov je sodišče druge stopnje ravnalo pravilno, ko je pobot terjatve tožene stranke izvedlo zgolj do višine neto zneska tožnikove terjatve iz naslova odpravnine, ne pa tudi v višini davkov in prispevkov, ki jih je treba obračunati in odvesti, ne glede na ugovor pobota.

12. Na podlagi 378. člena ZPP je Vrhovno sodišče revizijo zavrnilo, saj je ugotovilo, da niso podani razlogi, zaradi katerih je bila vložena.


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o dohodnini (2006) - ZDoh-2 - člen 35, 35/1
Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (1992) - ZZVZZ - člen 50
Zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (2014) - ZSDP-1 - člen 10
Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju - ZPIZ-2 - člen 144
Zakon o urejanju trga dela (2010) - ZUTD - člen 135

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
12.07.2018

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDA5MjI4