VSRS Sklep VIII DoR 45/2016-10

Jedro

Revizija se dopusti glede pravnega vprašanja, ali je v primeru prerazporeditve oz. premestitve na drugo delovno mesto oziroma formacijsko dolžnost v različni plačni skupini javni uslužbenec upravičen do ohranitve plačnih razredov napredovanja v primeru, če ves čas opravlja enako delo in enake delovne naloge ter gre posledično za razporeditev na istovrstno oziroma sorodno delovno mesto v smislu določbe prvega odstavka 20. člena ZSPJS.

Izrek

Revizija se dopusti glede pravnega vprašanja, ali je v primeru prerazporeditve oz. premestitve na drugo delovno mesto oziroma formacijsko dolžnost v različni plačni skupini javni uslužbenec upravičen do ohranitve plačnih razredov napredovanja v primeru, če ves čas opravlja enako delo in enake delovne naloge ter gre posledično za razporeditev na istovrstno oziroma sorodno delovno mesto v smislu določbe prvega odstavka 20. člena ZSPJS?

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je odločilo, da je tožena stranka dolžna tožniku iz naslova premalo obračunane plače za čas od 15. 6. 2013 do 30. 6. 2013 in za mesec julij 2013 obračunati razliko med dolgovano osnovno bruto plačo 26. plačnega razreda ter obračunano osnovno bruto plačo 25. plačnega razreda (I. točka izreka). Zavrnilo je primarni tožbeni zahtevek, ki se je glasil na razveljavitev odločb tožene stranke št. 1005-23/2013-3802 z dne 19. 6. 2013 in št. 1004-989/2013-2 z dne 20. 8. 2013, na dolžnost tožene stranke tožniku iz naslova premalo obračunane plače za obdobje od 1. 6. 2013 do 14. 6. 2013, 15. 6. 2013 do 30. 6. 2013 in julij 2013 ter avgust 2013 obračunati razliko med dolgovano osnovno bruto plačo ter obračunano osnovno bruto plačo 26. plačnega razreda, na dolžnost tožene stranke tožniku iz naslova premalo obračunanega dodatka na stalnost za mesec junij 2013, julij 2013 in avgust 2013 obračunati razliko med dolgovanim osnovnim dodatkom na stalnost in obračunanim dodatkom na stalnost, ter na dolžnost tožene stranke tožniku plačati stroške predhodnega postopka pri delodajalcu (II. točka izreka). Zavrnilo je tudi podredni tožbeni zahtevek v zvezi s premalo obračunanim dodatkom na stalnost (III. točka izreka), ustavilo postopek glede dela primarnega in podrednega tožbenega zahtevka (IV. točka izreka) in tožniku naložilo plačilo stroškov postopka toženi stranki (V. točka izreka).

2. Sodišče druge stopnje je delno ugodilo pritožbi tožnika in sodbo sodišča prve stopnje delno spremenilo v II. točki izreka glede dolžnosti tožene stranke iz naslova premalo obračunanega dodatka za stalnost za čas od 15. 6. 2013 do 30. 6. 2013 in za mesec julij 2013, v preostalem delu pa je pritožbo tožnika in pritožbo tožene stranke zavrnilo in izpodbijano sodbo in sklep v nespremenjenem delu potrdilo. Poudarilo je, da med strankama ni sporno, da na formacijski dolžnosti ?podčastnik specialist skladiščnik za SIMES? ni napredoval, ter da je neutemeljeno zavzemanje tožnika, da bi se za določitev plačnega razreda v odločbi o plači morala upoštevati napredovanja iz prejšnjih obdobij, saj za to ni pravne podlage v veljavnih predpisih. Zadnja napredovanja plačnih razredov je tožnik dosegel na civilni dolžnosti, ki jo je opravljal pred (ponovno) razporeditvijo na vojaško dolžnost, prenos napredovanj ob spremembi civilne v vojaško dolžnost pa ni mogoč. Formacijska dolžnost skladiščnika V spada v drugo plačno skupino kot formacijska dolžnost podčasnik specialist skladiščnik za SIMES, zato ohranitev napredovanj po 20. členu ZSPJS ni mogoča, skladno z določbo 20. člena ZSPJS pa po sami naravi stvari ne gre za istovrstna oziroma sorodna delovna mesta (formacijske dolžnosti), ker gre za delovna mesta različnih plačnih skupin.

3. Tožnik v pravočasnem predlogu za dopustitev revizije predlaga, da Vrhovno sodišče RS dopusti revizijo glede vprašanj:

1. Ali je v primeru prerazporeditve oz. premestitve na drugo delovno mesto oziroma formacijsko dolžnost v različni plačni skupini javni uslužbenec upravičen do ohranitve plačnih razredov napredovanja v primeru, če ves čas opravlja enako delo in enake delovne naloge ter gre posledično za razporeditev na istovrstno oziroma sorodno delovno mesto v smislu določbe prvega odstavka 20. člena ZSPJS?

2. Ali je javni uslužbenec, ki je prerazporejen na istovrstno oziroma sorodno delovno mesto oz. formacijsko dolžnost v smislu določbe prvega odstavka 20. člena ZSPJS, upravičen do ohranitve plačnih razredov napredovanja v primeru, če je že pred razporeditvijo vseskozi dejansko opravljal delo delovnega mesta oz. formacijske dolžnosti, na katero je bil prerazporejen?

3. Ali je javni uslužbenec, ki uveljavlja plačilo po delu po določbi 44. člena ZDR-1, v skladu z načelom prepovedi diskriminacije in načelom enakosti upravičen do upoštevanja napredovanj v plačnih razredih, katera je dosegel ob dejanskem opravljanju dela, za katerega vtožuje plačilo, če delodajalec priznava vsa dosežena napredovanja drugim javnim uslužbencem, katera so napredovanja dosegli ob opravljanju istega dela, kot javni uslužbenec?

4. V predlogu tožnik med drugim navaja, da sta sodišči prve in druge stopnje zavzeli strogo formalistično stališče, da tožnik ob prerazporeditvi na formacijsko dolžnost ?podčastnik? po prehodni formaciji ni upravičen do ohranitve oziroma prenosa doseženih 6-ih plačnih razredov napredovanj iz razloga, ker naj nobenega izmed navedenih plačnih razredov napredovanj ne bi pridobil na formacijski dolžnosti ?podčastnik specialist skladiščnik za SIMES?. Po mnenju prvostopenjskega in drugostopenjskega sodišča naj zato ne bi bilo relevantno nesporno ugotovljeno dejstvo, da je tožnik vseskozi opravljal isto delo in iste delovne naloge na isti lokaciji. Predlog opozarja, da sodišče druge stopnje ni konkretno obrazložilo razlogov, iz katerih je določbo 20. člena ZSPJS interpretiralo na način, da onemogoča ohranitev plačnih razredov napredovanja med različnimi plačnimi skupini tudi v primeru, ko javni uslužbenec ves čas dejansko opravlja isto delo in iste delovne naloge. Pri tem se ni opredelilo do delovnopravnega načela in favorem laboratoris. Prav tako sodišče v izpodbijani sodbi določbe 20. člena ZSPJS ni presojalo z vidika prepovedi diskriminacije iz 14. člena Ustave Republike Slovenije (v nadaljevanju URS) ter 6. člena ZDR-1 in načela svobode dela ter enakopravnega dostopa do vseh delovnih mest, kot izhaja iz 49. člena URS, zlasti glede na to, da je tožnik v postopku konkretno zatrjeval in dokazoval, da ga je tožena stranka povsem neutemeljeno obravnava manj ugodno od dveh sodelavcev. Prav tako pa je drugostopenjsko sodišče v drugem delovnem sporu med istima strankama ob enakem dejanskem stanju, ki je potekal v zvezi s plačilom za delo tožnika za obdobje od decembra 2007 do maja 2012, zavzelo diametralno nasprotno stališče ter tožniku priznalo prenos oziroma ohranitev vseh doseženih plačnih razredov napredovanja, in sicer v sodbi in sklepu Pdp 386/2014 z dne 28. 5. 2014. Glede na navedeno praksa Višjega delovnega in socialnega sodišča ni enotna, Vrhovno sodišče RS pa o izpostavljenih pravnih vprašanjih še ni odločalo. Drugostopenjsko sodišče je storilo bistvene kršitve določb pravdnega postopka, in sicer določbe 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, saj sodba ne vsebuje bistvenih razlogov za zavzeto interpretacijo 20. člena ZSPJS. Prvostopenjsko in drugostopenjsko sodišče sta storili bistveno kršitev določb pravdnega postopka s tem, ko nista izvedli dokazov, katere je tožnik predlagal v potrditev dejstva, da je tudi pred letom 2007 vseskozi opravljal delo na vojaški podčastniški formacijski dolžnosti "specialist skladiščnik za SIMES". Z odločitvijo sodišča je bila tožniku kršena pravica do enakega varstva pravic iz 22. člena URS.

5. Sodišče po prvem odstavku 367. a člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS št. 26/99 in naslednji) dopusti revizijo, če je od odločitve vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. Sodišče dopusti revizijo zlasti v primerih, če gre za pravno vprašanje, glede katerega odločitev sodišča druge stopnje odstopa od sodne prakse vrhovnega sodišča, če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodne prakse vrhovnega sodišča ni, še zlasti, če sodna praksa višjih sodišč ni enotna, ali če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodna praksa vrhovnega sodišča ni enotna.

6. Po presoji revizijskega sodišča so podani pogoji za dopustitev revizije v smislu določb 367a. člena ZPP glede prvega predlaganega vprašanje. Zato je glede tega vprašanja revizijo dopustilo, glede drugega in tretjega predlaganega vprašanja pa ugotavlja, da predlog ne izpolnjuje pogojev iz 367a. člena ZPP.

Datum zadnje spremembe:

14.07.2017

Podobni dokumenti:

• VSRS Sklep VIII DoR 54/2016-10
• VDSS Sodba Pdp 779/2016
• VSRS Sodba VIII Ips 291/2016