VSRS Sklep II DoR 41/2017
| Sodišče: | Vrhovno sodišče |
|---|---|
| Oddelek: | Civilni oddelek |
| ECLI: | ECLI:SI:VSRS:2017:II.DOR.41.2017 |
| Evidenčna številka: | VS00000050 |
| Datum odločbe: | 18.05.2017 |
| Senat: | Janez Vlaj (preds.), Tomaž Pavčnik (poroč.), mag. Rudi Štravs |
| Področje: | CIVILNO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO |
| Institut: | dopuščena revizija - povrnitev premoženjske škode - zaseg predmetov v kazenskem postopku - načelo sorazmernosti - lastninska pravica - zmanjšanje vrednosti vozila |
Jedro
Revizija je dopuščena glede vprašanj:
- ali je bilo spoštovano načelo sorazmernosti med potrebami kazenskega postopka in lastninsko pravico tožnika, ki se kaže skozi trajanje zasega vozila in
- ali je konkretna škoda izkazana tudi v višini zmanjšane vrednosti vozila zaradi časa, ki je potekel med odvzemom in vrnitvijo vozila.
Izrek
Revizija se dopusti glede vprašanj:
- ali je bilo spoštovano načelo sorazmernosti med potrebami kazenskega postopka in lastninsko pravico tožnika, ki se kaže skozi trajanje zasega vozila in
- ali je konkretna škoda izkazana tudi v višini zmanjšane vrednosti vozila zaradi časa, ki je potekel med odvzemom in vrnitvijo vozila.
Obrazložitev
1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, da je toženka dolžna tožniku plačati 18.867,84 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 17. 2. 2009 dalje do plačila.
2. Višje sodišče je pritožbo tožnika zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.
3. V predlogu za dopustitev revizije tožeča stranka zastavlja vprašanja: 1) ali je bil zaseg vozila upravičen, 2) ali je bilo spoštovano načelo sorazmernosti med interesi kazenskega postopka in lastninsko pravico tožnika, ki se kaže skozi trajanje zasega vozila in 3) ali je konkretna škoda izkazana tudi v višini zmanjšane vrednosti vozila zaradi časa, ki je potekel med odvzemom in vrnitvijo vozila.
Predlagatelj navaja, da je bila vsebina zapisnika o zasegu pomanjkljiva. Zmotno je bilo uporabljeno materialno pravo, da bi vozilo utegnilo predstavljati dokaz v kazenskem postopku in da je podana nevarnost odlašanja. Opozarja na načelo sorazmernosti oziroma, da bi morala policija hitreje ugotoviti relevantne okoliščine. Predlagatelj je lastnik vozila, za kazenski postopek pa ni pomembno, ali se stvar ob legitimni uporabi poškoduje ali uniči. Za potrebe kazenskega postopka je bistvena identifikacija vozila. Za učinkovito izvedbo kazenskega postopka zadostuje ustrezna listina, ki vsebuje ustrezne podatke za odločitev v kazenskem postopku. V zvezi z zadnjim vprašanjem navaja, da je sodba obremenjena s procesno kršitvijo iz 15. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), saj sodišče ugotavlja, da ni zatrjeval in dokazoval škode, ki bi mu nastala zato, ker bi vozilo v času zasega nameraval prodati, pa tega (zaradi zasega) ni mogel storiti in ga je kasneje prodal za nižjo ceno, kot bi ga v času zasega. Trdi, da je bistveno, da je bila vrednost vozila ob vračilu nižja kot ob zasegu, in ker vozila ni mogel uporabljati zaradi nedopustnega zasega, ni jasno, zakaj bi moral trpeti še škodo, ki se izkazuje tudi v zmanjšani vrednosti premičnine.
4. Predlog je delno utemeljen.
5. Revizijsko sodišče je ocenilo, da so pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP v obravnavanem primeru podani glede pravnih vprašanj, oblikovanih v izreku sklepa (tretji odstavek 367.c člena ZPP).
Zveza:
Zakon o kazenskem postopku (1994) - ZKP - člen 220
Obligacijski zakonik (2001) - OZ - člen 168
Pridruženi dokumenti:*
- Datum zadnje spremembe:
- 10.07.2017
