<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSRS Sodba X Ips 286/2015

Sodišče:Vrhovno sodišče
Oddelek:Upravni oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSRS:2017:X.IPS.286.2015
Evidenčna številka:VS1016101
Datum odločbe:19.04.2017
Opravilna številka II.stopnje:Sodba UPRS (zunanji oddelek v Celju) IV U 208/2014
Senat:Peter Golob (preds.), mag. Tatjana Steinman (poroč.), Brigita Domjan Pavlin
Področje:UPRAVNI SPOR - KMETIJSKA ZEMLJIŠČA
Institut:dovoljena revizija - odobritev pravnega posla - sklenitev pogodbe - prodaja kmetijskega zemljišča - sprejem ponudbe

Jedro

Iz opisane spremembe jasno izhaja namen zakonodajalca, da je v četrtem odstavku 20. člena ZKZ določen procesni rok, v katerem morajo biti izjave o sprejemu objavljene ponudbe priporočeno poslane (oddane na pošto) upravni enoti. Čas sklenitve pogodbe torej ni okoliščina, od katere bi bil odvisen odgovor na v reviziji izpostavljeno pravno vprašanje. Pomembna je le ugotovitev, ali je bila izjava o sprejemu ponudbe oddana v 30 dnevnem roku iz 20. člena ZKZ.

Izrek

I. Revizija se zavrne.

II. Revidenta sama trpita svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrnilo tožbo tožečih strank (v nadaljevanju revidenta) zoper odločbo Upravne enote Slovenske Konjice, št. 330-233/2012-47 (11215) z dne 11. 3. 2013, s katero je prvostopenjski upravni organ v 1. točki izreka odobril pravni posel, sklenjen s prodajno

pogodbo z dne 6. 6. 2012, ki so jo sklenili: A. A. in B. B., kot prodajalca ter C. C., kot kupec, katere predmet so kmetijska zemljišča parc. št. ..., vse k. o. ... V 5. točki izreka pa je zavrnil zahtevo za odobritev pravnega posla prodaje istih kmetijskih zemljišč, sklenjenega med zgoraj navedenima prodajalcema in revidentoma. Ministrstvo za kmetijstvo in okolje je z odločbo, št. 33008-58/2013/4 z dne 5. 8. 2014, pritožbo revidentov zoper prvostopenjsko odločbo kot neutemeljeno zavrnilo.

2. Sodišče prve stopnje se v obrazložitvi izpodbijane sodbe strinja s stališči tožene stranke in njenimi razlogi za odločitev (drugi odstavek 71. člena ZUS-1) ter dodatno obrazloži, da je določbo četrtega odstavka 20. člena Zakona o kmetijskih zemljiščih (v nadaljevanju ZKZ) treba razlagati v povezavi s procesno določbo prvega odstavka 21. člena ZKZ. To pa pomeni, da je pravočasna tudi oddaja izjave o sprejemu ponudbe na zadnji dan roka za njeno oddajo.

3. Revidenta izpodbijata sodbo sodišča prve stopnje z revizijo, katere dovoljenost utemeljujeta z 2. točko drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Uveljavljata revizijski razlog iz 2. točke prvega odstavka 85. člena ZUS-1, to je, zmotna uporaba materialnega prava. Vrhovnemu sodišču predlagata, naj reviziji ugodi ter izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbi ugodi, podrejeno pa, naj reviziji ugodi ter izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. V obeh primerih s stroškovno posledico za toženo stranko. Priglašata stroške revizijskega postopka.

4. Tožena stranka na revizijo ni odgovorila.

5. Revizija ni utemeljena.

6. Revizija je dovoljena na podlagi 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, saj gre za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju, o katerem Vrhovno sodišče še ni odločalo, in sicer gre za pravno vprašanje, ali mora glede na določbo prvega odstavka 21. člena ZKZ in določbo četrtega odstavka 20. člena ZKZ, izjava naslovnika o sprejemu ponudbe v postavljenem 30 dnevnem roku prispeti do upravne enote, ali zadostuje, da jo naslovnik zadnji dan roka (na trideseti dan) odda priporočeno po pošti in jo upravna enota prejme po izteku 30 dnevnega roka.

7. Revizija je izredno pravno sredstvo proti pravnomočni sodbi sodišča prve stopnje (83. člen ZUS-1). Po prvem odstavku 85. člena ZUS-1 se lahko vloži le zaradi bistvene kršitve določb postopka v upravnem sporu iz drugega in tretjega odstavka 75. člena ZUS-1 in zaradi zmotne uporabe materialnega prava, za razliko od postopka s pritožbo, kjer se glede na 2. točko prvega odstavka 75. člena ZUS-1 preizkuša tudi pravilnost presoje postopka izdaje upravnega akta. Revizijsko sodišče izpodbijano sodbo preizkusi le v delu, ki se z revizijo izpodbija, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, po uradni dolžnosti pa pazi na pravilno uporabo materialnega prava (86. člen ZUS-1). V tem okviru je bil izveden sodni preizkus utemeljenosti revizije v obravnavani zadevi.

8. Iz dejanskega stanja te zadeve, ugotovljenega v upravnem postopku in povzetega v izpodbijani sodbi, na katerega je revizijsko sodišče vezano (drugi odstavek 85. člena ZUS-1) izhaja, da je bila ponudba prodajalcev za prodajo kmetijskih zemljišč objavljena 12. 3. 2012 na oglasni deski upravne enote in portalu E-uprava. Izjava o sprejemu ponudbe C. C. je bila oddana priporočeno na pošto dne 11. 4. 2012, to je na 30. dan roka iz četrtega odstavka 20. člena ZKZ. Upravna enota pa jo je prejela naslednji dan (12. 4. 2012).

9. Vrhovno sodišče uvodoma zavrača stališče revidentov, da odgovor na postavljeno vprašanje pomeni tudi posredno opredelitev do uporabe prejemne teorije pri določanju časa sklenitve pogodb o prodaji kmetijskih zemljišč. V pravni teoriji in sodni praksi je nesporno, da ZKZ v času veljavnosti ponudbe obravnavane ponudbe ni posebej urejal trenutka sklenitve pogodbe in so se zato uporabljala splošna pravila obligacijskega prava, konkretno 21. in 28. člen Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ).(1) Pogodba je bila sklenjena, ko je ponudnik prejel od druge stranke izjavo, da ponudbo sprejema.

10. Odgovor na postavljeno vprašanje je odvisen od predhodne opredelitve pravne narave roka, ki je določen v četrtem odstavku 20. člena ZKZ. Če je zakonodajalec z njim določil obdobje veljavnosti dane ponudbe, gre za materialni prekluzivni rok. V tem primeru bi morala izjava o sprejemu ponudbe doseči ponudnika pred njegovim iztekom. Namen zakonodajalca pa je bila lahko tudi določitev roka za pravočasno oddajo izjav o sprejemu ponudbe (kot enostranskih pravnih poslov). V tem primeru gre zgolj za procesni rok, obdobje veljavnosti ponudbe in trenutek sklenitve pogodbe pa nanj nista vezana.

11. Besedni pomen obravnavane določbe vodi do dveh nasprotujočih si razlag, od katerih lahko le ena obvelja kot pravno pravilna. V takšni situaciji se je treba opreti na dodatne metode razlage pravnih norm, predvsem na cilj in namen pravila, kakor ga je določil zakonodajalec (zgodovinsko-teleološka razlaga).(2) Ta razlaga določa pomen jezikovnih znakov glede na namen, ki ga pravno določilo ima. Iskanje namena zakonske določbe je lahko olajšano tudi s primerjavo zakonskega besedila z njegovimi predhodnimi ali kasnejšimi spremembami. Iz razlik med besedili je mogoče ugotoviti kakšen namen je zakonu pripisoval zakonodajalec.(3)

12. Obravnavano zakonsko ureditev je zakonodajalec v noveli ZKZ-E z dne 31. 3. 2016 dopolnil z določbami tretjega in četrtega odstavka 21. člena ter spremenjenim besedilom prvega odstavka 20. člena ZKZ. Nova ureditev v tretjem odstavku izrecno določa, da je pravni posel sklenjen pod odložnim pogojem odobritve, ko upravna enota prejme izjavo o sprejemu ponudbe, ter v četrtem odstavku, da se za dan prejema izjave o sprejemu ponudbe šteje dan oddaje izjave o sprejemu ponudbe na pošto, če je bila ta upravni enoti poslana priporočeno. Lastnik kmetijskega zemljišča pa z izročitvijo ponudbe upravni enoti to tudi pooblasti za sprejem ponudb. V razlogih za sprejem te novele je navedeno, da gre za uskladitev zakonske ureditve z uveljavljeno sodno prakso, ki ponudnikov prejem izjave o sprejemu ponudbe opredeljuje kot trenutek sklenitve pogodbe o prodaji kmetijskega zemljišča.(4)

13. Iz opisane spremembe jasno izhaja namen zakonodajalca, da je v četrtem odstavku 20. člena ZKZ določen procesni rok, v katerem morajo biti izjave o sprejemu objavljene ponudbe priporočeno poslane (oddane na pošto) upravni enoti. Čas sklenitve pogodbe torej ni okoliščina, od katere bi bil odvisen odgovor na v reviziji izpostavljeno pravno vprašanje. Pomembna je le ugotovitev, ali je bila izjava o sprejemu ponudbe oddana v 30 dnevnem roku iz 20. člena ZKZ.

14. V obravnavanem primeru je bila izjava o sprejemu ponudbe oddana s priporočeno pošto na 30 dan roka, zato revizijsko sodišče pritrjuje odločitvi sodišča prve stopnje, da je bila pravočasna. Zaradi procesne narave roka iz četrtega odstavka 20. člena ZKZ, se namreč glede presoje pravočasnosti podane izjave o sprejemu ponudbe smiselno uporablja določba 68. člena Zakona o splošnem upravnem postopku.

15. Materialno pravo je bilo tako v obravnavanem primeru po presoji Vrhovnega sodišča pravilno uporabljeno, zato je revizijo zavrnilo kot neutemeljeno na podlagi 92. člena ZUS-1.

16. Revidenta z revizijo nista uspela, zato sama trpita svoje stroške revizijskega postopka (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP in v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).

----

(1) Načelno pravno mnenje, občna seja Vrhovnega sodišča RS z dne 6. 4. 2012.

(2) Marijan Pavčnik: Argumentacija v pravu, GV Založba, Ljubljana 2013, str. 108.

(3) Prav tam, str. 93, 95, 100.

(4) Poročevalec DZ z dne 12. 1. 2016.


Zveza:

ZKZ člen 20, 20/4, 21. OZ člen 21, 28.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
26.05.2017

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDA3NDg1