VSRS Sklep X Ips 408/2016

Jedro

Prvi del vprašanja (pravice članov agrarne skupnosti) se nanaša na okoliščine, katerih obravnavo je sodišče prve stopnje zavrnilo zaradi nastale prekluzije (tretji odstavek 20. člena ZUS-1), drugi del vprašanja (glede pomoči prava neuki stranki) pa se nanaša na izvajanje oziroma vodenje upravnega postopka, kar v tožbi sploh ni bilo problematizirano, kršitev pravil upravnega postopka pa glede na prvi odstavek 85. člena ZUS-1 ni revizijski razlog.

Revident svojih navedb glede zelo hudih posledic (da se preživlja izključno z opravljanjem kmetijske dejavnosti, od katere je eksistenčno odvisen, da obdeluje zemljišča in zemljišča v skupni lasti članov agrarne skupnosti, da pomeni izbris delov GERK nesorazmeren poseg v lastninsko pravico, ker je tudi sam član agrarne skupnosti, in poseg v razpoložljive površine za pašo živine, ki je glavni vir prihodka njegove kmetije, da se bo bistveno zmanjšal obseg prihodkov, s katerimi preživlja sebe in svojo družino, da bo nastal socialni problem) ni z ničemer izkazal.

Izrek

I. Revizija se zavrže.

II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Z uvodoma navedeno sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi določbe prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrnilo tožnikovo tožbo zoper odločbo Upravne enote Koper, št. 330-1482/2014-7 z dne 20. 5. 2015. Z njo je bilo odločeno, da se deli grafičnih enot rabe kmetijskega gospodarstva (v nadaljevanju GERK) s tam navedenimi identifikacijskimi številkami, zarisani na tam navedenih parc. št. in k. o., brišejo s KMG-MID, katerega nosilec je tožnik (1. točka izreka odločbe), da po dokončnosti te odločbe upravna enota po uradni dolžnosti vpiše spremembe v evidenco GERK in o vpisanih spremembah obvesti stranke z izpisom iz registra kmetijskih gospodarstev (2. točka izreka odločbe) ter ugotovljeno, da stroškov postopka ni bilo (3. točka izreka odločbe). Pritožbeni organ je tožnikovo pritožbo zavrnil kot neutemeljeno z odločbo, št. 33008-120/2015/2 z dne 11. 8. 2015.

2. Zoper navedeno pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje je tožnik (v nadaljevanju revident) vložil revizijo. Njeno dovoljenost utemeljuje z 2. in 3. točko drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Zahteva povračilo stroškov revizijskega postopka.

K I. točki izreka:

3. Revizija ni dovoljena.

4. Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je izpolnjen eden izmed tam navedenih pogojev. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče začeti in tudi ne dovoliti. Vrhovno sodišče glede na značilnost tega pravnega sredstva ter svoj položaj in temeljno funkcijo v sodnem sistemu svojih odločitev o tem, da revizija ni dovoljena, podrobneje ne obrazlaga (razlogi za to so pojasnjeni v sodbi X Ips 420/2014 z dne 2. 12. 2015).

5. Revident uveljavlja dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 in navaja, da „sodna praksa glede pomembnega pravnega vprašanja – pravic enega od članov agrarne skupnosti na skupni lastnini – ter glede načela pomoči prava neuki stranki še ni izoblikovana“.

6. Kakšne so zahteve za to, da se določeno pravno vprašanje upošteva kot izpolnjevanje pogoja za dovoljenost revizije, izhaja iz ustaljene prakse Vrhovnega sodišča.(1)

7. Po presoji Vrhovnega sodišča z navedenim uveljavljanega pogoja za dovoljenost revizije ni izpolnil. Prvi del vprašanja (pravice članov agrarne skupnosti) se nanaša na okoliščine, katerih obravnavo je sodišče prve stopnje zavrnilo zaradi nastale prekluzije (tretji odstavek 20. člena ZUS-1)(2), Vrhovno sodišče pa je vezano na ugotovljeno dejansko stanje. Drugi del vprašanja (glede pomoči prava neuki stranki) pa se nanaša na izvajanje oziroma vodenje upravnega postopka, kar v tožbi sploh ni bilo problematizirano, kršitev pravil upravnega postopka pa glede na prvi odstavek 85. člena ZUS-1 ni revizijski razlog.

8. Revident tudi ni izkazal, da je v tej zadevi izpolnjen pogoj za dovoljenost revizije zaradi zelo hudih posledic izpodbijanega akta (3. točka drugega odstavka 83. člena ZUS-1).

9. Zelo hude posledice, ki so nedoločen pravni pojem, je treba izkazati v vsakem primeru posebej. Upoštevaje pravilo o trditvenem in dokaznem bremenu ter ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča(3) mora revident obrazložiti, kakšne konkretne posledice ima zanj izpodbijana odločitev, navesti razloge, zakaj so te posledice zanj zelo hude, in to tudi izkazati. Revident pa svojih navedb (da se preživlja izključno z opravljanjem kmetijske dejavnosti, od katere je eksistenčno odvisen, da obdeluje zemljišča in zemljišča v skupni lasti članov agrarne skupnosti, da pomeni izbris delov GERK nesorazmeren poseg v lastninsko pravico, ker je tudi sam član agrarne skupnosti, in poseg v razpoložljive površine za pašo živine, ki je glavni vir prihodka njegove kmetije, da se bo bistveno zmanjšal obseg prihodkov, s katerimi preživlja sebe in svojo družino, da bo nastal socialni problem) ni z ničemer izkazal.

10. Vrhovno sodišče je zato revizijo zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1.

K II. točki izreka:

11. Revident z revizijo ni uspel, zato sam trpi svoje stroške revizijskega postopka (prvi odstavek 165. člena in prvi odstavek 154. člena Zakona o pravdnem postopku in v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).

----

(1) Na primer sklepi X Ips 286/2008 z dne 19. 6. 2008, X Ips 592/2007 z dne 21. 5. 2009, X Ips 189/2009 z dne 4. 6. 2009, X Ips 660/2008 z dne 14. 11. 2010.

(2) Ta določa, da v upravnem sporu stranke ne smejo navajati dejstev in predlagati dokazov, če so imele možnost navajati ta dejstva in predlagati te dokaze v postopku pred izdajo akta.

(3) Na primer sklepi X Ips 212/2008 z dne 4. 11. 2010, X Ips 85/2009 z dne 19. 8. 2010 in X Ips 148/2010 z dne 19. 8. 2010.

Datum zadnje spremembe:

26.05.2017

Podobni dokumenti:

• VSRS Sklep X Ips 232/2015
• VSRS Sklep X Ips 296/2016
• VSRS Sklep X Ips 229/2016