<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSRS sklep Cp 4/2017

Sodišče:Vrhovno sodišče
Oddelek:Civilni oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSRS:2017:CP.4.2017
Evidenčna številka:VS0018921
Datum odločbe:20.04.2017
Senat:Anton Frantar (preds.), Janez Vlaj (poroč.), dr. Ana Božič Penko
Področje:MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO
Institut:priznanje tuje sodne odločbe - hrvaška sodba - meddržavna pogodba

Jedro

V sporu, ki ga je vodila nasprotna udeleženka kot tožnica, pri čemer je hrvaško sodišče odločilo tudi o njeni pritožbi in jo zavrnilo, je takšna odločitev skladna z ustavo in pravnim redom Republike Slovenije.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II. Nasprotna udeleženka je dolžna predlagatelju povrniti stroške odgovora na pritožbo v višini 112,00 EUR v petnajstih dneh od prejema te odločbe.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je predlogu predlagatelja ugodilo in priznalo tujo sodno odločbo - sodbo Občinskega sodišča na Reki opr. št. P-865/07 z dne 11. 4. 2012. Nasprotna udeleženka je proti navedeni odločbi vložila ugovor, ki ga je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom zavrnilo.

2. Zoper takšno odločitev se pravočasno pritožuje nasprotna udeleženka. Uveljavlja vse pritožbene razloge in predlaga spremembo izpodbijanega sklepa z ugoditvijo njenemu ugovoru in zavrnitev predloga za priznanje izvršljivosti tuje sodne odločbe. Navaja, da jo je odvetnik S. V. iz Reke, katerega je pooblastila za zastopanje pri izterjavi posojila od predlagatelja pred hrvaškimi sodišči, o odločitvi pritožbenega sodišča obvestil šele oktobra leta 2014, ko je že potekel rok za vložitev revizije. V zvezi s tem dejstvom je predlagala svoje zaslišanje, ki ga je sodišče zavrnilo in ji je bila zato kršena pravica do izjave. Ker potek dogodkov, kar podrobneje opredeli, kaže na nezakonito ravnanje več udeležencev, vključno z odvetnikom S. V., je tuja sodna odločba v nasprotju z ustavo in pravnim redom Republike Slovenije in torej ne izpolnjuje pogojev za priznanje in izvršitev sodnih odločb po 21. členu Pogodbe med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško o pravni pomoči v civilnih in kazenskih zadevah, ratificirano z zakonom, objavljenim v Uradnem listu RS 42/1994. Izpostavi, da iz zapisnika z dne 17. 9. 2008 izhaja, da je predlagatelj priznal dolg, hrvaško sodišče pa je kljub temu tožbeni zahtevek nasprotne udeleženke na vrnitev posojila zavrnilo, kar nedvomno kaže na nezakonito ravnanje v zadevi.

3. Sodišče je pritožbo vročilo predlagatelju, ki je nanjo odgovoril in predlagal njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Republika Slovenija (v nadaljevanju RS) in Republika Hrvaška sta vprašanje medsebojnega priznanja in izvršitve sodnih odločb uredili s Pogodbo o pravni pomoči v civilnih in kazenskih zadevah (Ur. l. RS - Mednarodne pogodbe, št. 10/94, v nadaljevanju Pogodba), v skladu s katero se mora sodišče v postopku za priznanje sodne odločbe druge pogodbenice omejiti na preizkus, ali so predložene vse zahtevane listine in ali so podane določene procesne predpostavke za priznanje (sistem omejenega preizkusa, 21. in 22. člen Pogodbe). Pogodba namreč ne uvaja sistema meritornega preizkusa sodne odločbe sodišča druge države pogodbenice. Edina vsebinska predpostavka, ki jo preverja sodišče v postopku priznanja, je presoja skladnosti sodne odločbe druge pogodbenice z ustavo in pravnim redom države, ki vodi postopek priznanja (6. točka prvega odstavka 21. člena Pogodbe). Kot je pritožnici pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje, sistem pravnih sredstev, ki se uporablja tudi na Hrvaškem, stranki zagotavlja, da se morebitne vsebinske ali procesne napake v sodnih postopkih lahko uveljavijo in odpravijo. Mandatno razmerje med odvetnikom in stranko pa je pogodbeni odnos in morebitne kršitve pogodbenih obveznosti lahko pritožnica kot stranka te pogodbe tudi sodno uveljavlja. V sporu, ki ga je vodila nasprotna udeleženka kot tožnica, pri čemer je hrvaško sodišče odločilo tudi o njeni pritožbi in jo zavrnilo, je takšna odločitev skladna z ustavo in pravnim redom Republike Slovenije.

6. Ker nasprotna udeleženka trditev o (pre)pozni seznanitvi s sodbo pritožbenega sodišča na Hrvaškem ni podkrepila s podrobnejšimi navedbami o tem, kdaj je njen odvetnik sodbo pritožbenega sodišča prejel, kdaj je rok za vložitev revizije potekel, zakaj je pisanje odvetnika prejela šele v drugi polovici leta 2014, njeno zaslišanje manjkajočih navedb ne bi moglo nadomestiti, zato je sodišče prve stopnje ta dokazni predlog pravilno zavrnilo.

7. Ker tudi po mnenju pritožbenega sodišča ni ovir za priznanje odločbe hrvaškega sodišča in ker niso podani razlogi, na katere je potrebno paziti po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (111. člen ZMZPP v zvezi s 37. členom ZNP ter v zvezi s 366. in 353. členom ZPP).

8. Na podlagi prvega odstavka 154. člena v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP je predlagatelj upravičen do povrnitve stroškov odgovora na pritožbo. Odločitev o višini temelji na stroškovniku, priloženem odgovoru na pritožbo in Odvetniški tarifi.

----


Zveza:

Pogodbo o pravni pomoči v civilnih in kazenskih zadevah med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško člen 21, 21/1-6, 22.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
24.05.2017

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDA3MTA3