<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSRS Sodba VIII Ips 208/2016

Sodišče:Vrhovno sodišče
Oddelek:Delovno-socialni oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSRS:2017:VIII.IPS.208.2016
Evidenčna številka:VS3007057
Datum odločbe:07.03.2017
Opravilna številka II.stopnje:Sodba VDSS Pdp 1048/2015
Senat:mag. Marijan Debelak (preds.), Marjana Lubinič (poroč.), Karmen Iglič Stroligo, Borut Vukovič, mag. Irena Žagar
Področje:DELOVNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
Institut:izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - izvedba dokazov - izvedenec - vročitev odpovedi in vabila na zagovor - zagovor

Jedro

Postavitev izvedenca psihiatrične stroke ni bila predlagana za ugotovitev dejstva, ki ga tožnica zatrjuje v reviziji, zaslišanja priče pa tožnica sploh ni predlagala (predlagala ga je tožena stranka). Zato neizvedba navedenih dveh dokazov ne more predstavljati nobene bistvene kršitve.

Redna ali izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi se vročata praviloma v prostorih delodajalca, s priporočeno pošiljko s povratnico ali z objavo na oglasnem mestu delodajalca, ki je dostopna delavcu. Tožena stranka se je odločila za osebno vročitev in jo izvedla v skladu z določbami ZPP o osebni vročitvi. ZDR-1 in ZPP osebne vročitve po pooblaščenem vročevalcu ne izključujeta.

Načeloma je sicer delodajalec delavcu pred izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi dolžan omogočiti zagovor, vendar zakon določa tudi izjemo, in sicer če obstajajo okoliščine, zaradi katerih bi bilo od delodajalca neupravičeno pričakovati, da delavcu omogoči zagovor (drugi odstavek 88. člena ZDR-1). Taka okoliščina je tudi zdravstveno stanje, zaradi katerega se delavec ni sposoben zagovarjati.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek za ugotovitev nezakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki jo je tožena stranka podala tožnici 26. 2. 2015, za priznanje pravic iz delovnega razmerja od 27. 2. 2015 dalje, vključno z zapadlimi zneski plač in regresa za letni dopust ter za plačilo odškodnine namesto reintegracije (pravilno denarnega povračila) v višini 3.500,00 EUR. Ugotovilo je, da je tožnica v obdobju od 23. 10. 2014 do 10. 2. 2015 na podlagi fiktivnih računov prikazovala vračilo gotovine strankam za vrnjene artikle, in sicer v skupnem znesku 95,28 EUR. Pri vračilu je v program blagajne vnesla napačne in vrnjenim artiklom neustrezne številke računov, ki naj bi bili podlaga za vračilo denarja iz blagajne, s čimer je kršila interna navodila tožene stranke in zlorabila Organizacijsko smernico 3a Blagajna/trezor, po kateri za vračilo denarja do 5,00 EUR avtorizacija poslovodje ni potrebna. Ugotovilo je tudi, da je tožnica 14. 2. 2015, ko je ob zaključku blagajne ugotovila za 10,00 EUR in še nekaj plusa, bankovec za 10,00 EUR vzela iz blagajne in ga spravila v hlačni žep.

2. Sodišče druge stopnje je zavrnilo tožničino pritožbo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje. Strinjalo se je z dejanskimi in pravnimi zaključki sodišča prve stopnje, konkretno tudi s tem, da sta ji bili pisna obdolžitev in vabilo na zagovor pravilno vročena 20. 2. 2015 na domu, odpoved pogodbe o zaposlitvi pa 27. 2. 2015. V obeh primerih je sicer podpis vročilnice odklonila, zato so ji bila pisanja puščena na mizi v stanovanju oziroma ji izročena v roke, kar vse je bilo navedeno in zabeleženo na vročilnicah. Presodilo je, da ni bilo poseženo v tožničino pravico do obrambe, dokazani pa sta bili tudi obe očitani kršitvi pogodbenih oziroma drugih obveznosti iz delovnega razmerja.

3. Tožnica je vložila pravočasno revizijo, s katero uveljavlja bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotno uporabo materialnega prava. Sodišču druge stopnje očita kršitev iz prvega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in naslednji), ker ni po 355. členu ZPP izvedlo dokazov z izvedencem psihiatrične stroke in zaslišanjem A. A. Izvedenec naj bi bil potreben za dokazovanje dejstva, kako so odpoved in slabe razmere v službi vplivale na tožničino zdravstveno stanje in kakšno je bilo njeno zdravstveno stanje v času bolniškega staleža. Bila je v depresiji in ni mogla podati niti pisnega zagovora niti se ni bila zmožna opravičiti. Da je v staležu zaradi depresije in da je doživela psihičen šok zaradi groženj z odpovedjo, je 14. 2. 2015 povedala tudi A. A. Nadalje meni, da vročitev vabila in odpovedi ni bila pravilno opravljena, ampak v nasprotju z 88. členom Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1, Ur. l. RS, št. 21/2013). Vabilo na zagovor in odpoved pogodbe o zaposlitvi ji je bila osebno vročena na njenem domu, ker je bila v tem času v bolniškem staležu, namesto, da bi tožena stranka opravila vročitev na delovnem mestu, ko bi bolniški stalež zaključila. Ker je tožena stranka na vsak način hotela opraviti vročitev po vročevalcu, meni, da ni bila dolžna povedati, zakaj odklanja vročitev. Stališče, da tožena stranka zaradi kratkih prekluzivnih rokov ni mogla preložiti zagovora, je po mnenju tožnice napačno, saj prekluzivni roki ne morejo imeti prednosti pred bolniškim staležem. Navaja tudi, da bi moralo sodišče zaslišati pričo B. B., ki bi vedela izpovedati, kako dejansko poteka pri toženi stranki vrnitev denarja za vračilo kupljenega artikla. Dokazni predlog z zaslišanjem te priče je dovolj konkretno obrazložila. Kaj dejansko bi lahko izpovedala, pa ni mogla vedeti. Predlaga razveljavitev sodb sodišč prve in druge stopnje in vrnitev zadeve v ponovno sojenje.

4. Tožena stranka v odgovoru na revizijo predlaga njeno zavrnitev.

5. Revizija ni utemeljena.

6. Revizijsko sodišče na podlagi prvega odstavka 371. člena ZPP preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni. Revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (tretji odstavek 370. člena ZPP).

7. Tožnica očita sodišču druge stopnje bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP, ki je podana, če sodišče med postopkom ni uporabilo kakšne določbe tega zakona ali jo je uporabilo nepravilno, pa bi lahko to vplivalo na zakonitost in pravilnost sodbe. Kršitev naj bi bila storjena zaradi tega, ker sodišče druge stopnje ni v skladu s 355. členom ZPP izvedlo dokazov, ki jih je predlagala že pred sodiščem prve stopnje in naj bi zaradi tega dejansko stanje ostalo nepopolno ugotovljeno. Očitana kršitev ni podana. Sodišče druge stopnje jo namreč stori, če na seji ali na obravnavi spozna, da je treba za pravilno ali popolno ugotovitev dejanskega stanja ugotoviti dejstva oziroma izvesti dokaze, ki jih je stranka pred sodiščem prve stopnje zatrjevala oziroma predlagala, vendar jih sodišče prve stopnje ni ugotavljalo, ali dejstva oziroma dokaze, ki jih je pod pogojem iz 337. člena ZPP stranka navedla v pritožbi ali da je bilo zaradi zmotne uporabe materialnega prava dejansko stanje nepopolno ugotovljeno, pa ne dopolni postopka oziroma ne odpravi omenjene pomanjkljivosti. Sodišče druge stopnje, ki je odločalo na seji, ni spoznalo, da je treba za pravilno ali popolno ugotovitev dejanskega stanja ugotoviti še kakšna dejstva in izvesti še kakšne druge dokaze. Nasprotno, ugotovilo je, da je dejansko stanje popolno ugotovljeno, da so ugotovljena vsa odločilna dejstva in da dokaz s postavitvijo izvedenca psihiatrične stroke ni bil potreben.

8. V kolikor tožnica zaradi tega, ker sodišče prve stopnje ni zaslišalo A. A. in postavilo izvedenca psihiatrične stroke, uveljavlja absolutno bistveno kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP (smiselno je mogoče revizijo razumeti tudi tako), je tudi ta ugovor neutemeljen. Tožnica je v tožbi navedla, da je bila v bolniškem staležu in v takšnem stanju, da niti pisnega zagovora ni mogla podati ter se tudi ni bila zmožna opravičiti, vendar v zvezi s tem ni predlagala dokaza z izvedencem psihiatrične stroke niti zaslišanja priče A. A. Sodišču je predložila zdravniško potrdilo (priloga A14) ne pa tudi, kot ugotavlja sodišče prve stopnje, druge zdravstvene dokumentacije, iz katere bi izhajale psihične težave ali morebitne druge zdravstvene težave tako hude intenzitete, da se upravičeno ne bi mogla udeležiti zagovora oziroma sploh odpreti in prebrati pisne obdolžitve in vabila na zagovor. Dokaz z izvedencem je predlagala na prvem naroku za glavno obravnavo (po lastni navedbi zato, „ker je prej tožena stranka izjavila, da je izrabila bolniški stalež“), vendar le v zvezi s tem, da bi podal mnenje, kako so odpoved in slabe razmere v službi vplivale na njeno zdravstveno stanje, kakšno je bilo njeno zdravstveno stanje v času bolniškega staleža ter kakšne so posledice zaradi nevzdržnih razmer in psihičnega pritiska zaposlenih nad tožnico. To, da tožene stranke ni obvestila, da se zagovora ne more udeležiti oziroma je ni prosila za preložitev zagovora, ker je bila v zelo slabem psihičnem stanju in ni o ničemer razmišljala ter ni niti odprla kuvert in prebrala vsebine, je prvič omenila šele, ko je bila zaslišana. Iz navedenega torej izhaja, da postavitev izvedenca psihiatrične stroke ni bila predlagana za ugotovitev dejstva, ki ga tožnica zatrjuje v reviziji. Zaslišanja A. A. pa tožnica sploh ni predlagala (predlagala ga je tožena stranka). Zato neizvedba navedenih dveh dokazov ne more predstavljati nobene bistvene kršitve.

9. Neutemeljeno se očita bistvena kršitev tudi v zvezi z zavrnitvijo dokaznega predloga za zaslišanje B. B. Tožnica je zaslišanje te priče predlagala, ker bi vedela povedati, kako dejansko poteka vrnitev denarja stranki za nazaj prineseni kupljeni artikel. Za dokazovanje istega dejstva je predlagala pričo C. C., ki jo je sodišče zaslišalo.

10. Materialno pravo ni zmotno uporabljeno.

11. Neutemeljeno je revizijsko stališče, da bi morala tožena stranka počakati na zaključek bolniškega staleža in tožnici vročiti vabilo na zagovor ter izredno odpoved v prostorih delodajalca, ker tako določa 88. člen ZDR-1. Delavcu, ki je odsoten z dela zaradi bolezni, na delovnem mestu vročitev pisanja ni možna. Po drugem odstavku 88. člena ZDR-1 se redna ali izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi vročata praviloma v prostorih delodajalca, s priporočeno pošiljko s povratnico ali z objavo na oglasnem mestu delodajalca, ki je dostopna delavcu. Tožena stranka se je odločila za osebno vročitev in jo izvedla v skladu z določbami ZPP o osebni vročitvi. ZDR-1 in ZPP osebne vročitve po pooblaščenem vročevalcu ne izključujeta. Vabilo na zagovor in izredna odpoved sta bila tožnici vročena v stanovanju, kar potrjuje tudi sama. Ob vročitvi je izjavila, da pisanja ne bo prebrala in ga je pospravila v predal regala (zabeležka na vročilnici). Glede na to, da ji je bilo pisanje osebno vročeno in je na vročilnici zabeležen tudi razlog odklonitve podpisa, je presoja sodišč druge in prve stopnje, da je bila vročitev opravljena, pravilna. Tožnica je po opravljeni vročitvi pravočasno uveljavljala sodno varstvo, s tem pa je bil dosežen tudi namen osebnega vročanja.

12. Neutemeljeno je tudi revizijsko stališče, da „kratki prekluzivni roki za podajo odpovedi ne morejo imeti prednosti pred bolniškim staležem“. Delodajalec mora po drugem odstavku 109. člena ZDR-1 podati izredno odpoved najkasneje v 30 dneh od ugotovitve razloga za izredno odpoved in najkasneje v šestih mesecih od nastanka razloga. Ta rok je prekluziven, kar pomeni, da ga ni mogoče podaljšati. Načeloma je sicer delodajalec delavcu pred izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi dolžan omogočiti zagovor, vendar zakon določa tudi izjemo, in sicer če obstajajo okoliščine, zaradi katerih bi bilo od delodajalca neupravičeno pričakovati, da delavcu omogoči zagovor (drugi odstavek 88. člena ZDR-1). Taka okoliščina je tudi zdravstveno stanje, zaradi katerega se delavec ni sposoben zagovarjati.

13. V zvezi z ugotovljenima kršitvama pogodbenih oziroma drugih obveznosti iz delovnega razmerja in z vsebino izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi revizija ne navaja ničesar.

14. Ker niso podani z revizijo uveljavljeni razlogi, jo je Vrhovno sodišče na podlagi 378. člena ZPP zavrnilo. Zavrnitev revizije zajema tudi njen stroškovni del.


Zveza:

ZDR-1 člen 88, 88/2, 109. ZPP člen 339, 339/1, 339/2, 339/2-8, 355.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
13.04.2017

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDA0OTg5