VSRS Sklep III Ips 104/2015

Jedro

Splošni pogodbeni pogoji, za uporabo katerih se dogovorita pogodbeni stranki, niso predpis, temveč tvorijo del pogodbenega materialnega prava med strankama. Tega sodišče ne pozna po uradni dolžnosti, ampak morajo stranke, ki se nanj sklicujejo, zatrjevati njegovo vsebino. V konkretnem primeru, ko se je toženka sklicevala na splošne pogoje iz leta 1987, ki jih je pripravila tuja strokovna organizacija (FIDIC), tudi ni mogoče trditi, da gre za v našem pravnem okolju tako razširjene in splošno znane pogodbene pogoje, da bi jih bilo mogoče upoštevati po uradni dolžnosti. Ugotavljanje vsebine splošnih pogojev je zato dejansko vprašanje, ugotavljanje dejstev pa je podvrženo procesnim pravilom iz ZPP.

Izrek

I. Reviziji se ugodi, sodba sodišča druge stopnje se razveljavi v njeni II. in III. točki izreka ter se zadeva vrne sodišču druge stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o stroških revizijskega postopka se pridrži za novo končno odločbo.

Obrazložitev

Dosedanji potek postopka

1. Tožnica je zoper toženko izposlovala sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine (VL 91309/2008 z dne 5. 11. 2008) za plačilo 15.767,24 EUR s pripadki. Toženka je po nadaljevanju postopka v pravdi v pobot uveljavljala plačilo 14.811,84 EUR s pripadki, kar naj bi predstavljalo pogodbeno kazen oziroma pavšalizirano odškodnino zaradi kršitve tožničinih obveznosti po pogodbi št. 1/2007 za geotehnična dela pri sanaciji plazov A. Tožnica je z razširitvijo tožbe zahtevala še plačilo 21.237,30 EUR s pripadki.

2. Sodišče prve stopnje je navedeni sklep o izvršbi ohranilo v veljavi (I. točka izreka sodbe), tožnici pa je prisodilo tudi dodatno vtoževanih 21.237,30 EUR s pripadki (III. točka izreka sodbe). Toženkin pobotni ugovor je zavrnilo (II. točka izreka sodbe) in ji naložilo povrnitev pravdnih stroškov tožnice (IV. točka izreka sodbe).

3. Sodišče druge stopnje je delno ugodilo pritožbi toženke in prvostopenjsko sodbo spremenilo v III. točki izreka, tako da je zavrnilo tožbeni zahtevek tožnice za plačilo 21.237,30 EUR s pripadki (I.a točka izreka sodbe), ter v IV. točki izreka, tako da je delno zavrnilo tožbeni zahtevek za plačilo stroškov prvostopenjskega postopka (I.b točka izreka sodbe). V preostanku (glede I., II. in deloma IV. točke izreka prvostopenjske sodbe) je pritožbo toženke zavrnilo in izpodbijano sodbo potrdilo (II. točka izreka sodbe). Odločilo je še o stroških pritožbenega postopka (III. točka izreka sodbe).

4. Toženka je na podlagi sklepa Vrhovnega sodišča III DoR 31/2015 z dne 5. 5. 2015 zoper sodbo sodišča druge stopnje vložila dopuščeno revizijo. Prvenstveno je predlagala spremembo izpodbijane sodbe, tako da bi bilo njeni pritožbi ugodeno tudi v delu glede pobotnega ugovora in sodba sodišča prve stopnje spremenjena v smeri ugoditve temu ugovoru. Podredno je predlagala razveljavitev izpodbijane sodbe in vrnitev zadeve sodišču druge stopnje v ponovno odločanje. Priglasila je stroške revizijskega postopka.

5. Revizija je bila vročena tožnici, ki je v odgovoru predlagala njeno zavrnitev in priglasila stroške revizijskega postopka.

Dejanski okvir spora v zvezi s pobotnim ugovorom

6. S Pogodbo št. 1/2007 z dne 7. 6. 2007 (v nadaljevanju Pogodba) se je tožnica zavezala izdelati in vgraditi minipilote ter geotehnična sidra zaradi sanacije plazov A. na cesti ... Sidra, ki jih je v elaboratu predvidela tožnica (izvajalka), niso bila vgrajena. Ker tožnica zanje ni predložila slovenskega tehničnega soglasja, je namreč toženka (naročnica) že pred njihovo vgradnjo odstopila od Pogodbe.

7. V pravdi je toženka v pobot uveljavljala pogodbeno kazen oziroma, kot je zatrjevala kasneje, pavšalizirano odškodnino v vrednosti 20 % po Pogodbi dolgovanih, vendar neizvršenih del. Pri tem se je sklicevala na Splošne pogoje FIDIC 1987 (ponatis po knjigi „Procurement of works“, ki jo je izdala The World Bank leta 1993), ki so sestavni del Pogodbe (druga alineja prvega odstavka točke 5.3. Pogodbe).

Odločitev sodišč nižjih stopenj v zvezi s pobotnim ugovorom

8. Sodišče prve stopnje je pobotni ugovor zavrnilo, ker je presodilo, da je toženka neupravičeno odstopila od Pogodbe. Posledično tudi ne more od tožnice (kot pogodbi zveste stranke) zahtevati plačila pogodbene kazni oziroma odškodnine.

9. Sodišče druge stopnje je zavzelo stališče, da je bil toženkin odstop od Pogodbe upravičen. Kljub temu pa je pritrdilo odločitvi o zavrnitvi pobotnega ugovora, saj naj bi ne moglo preizkusiti njegove utemeljenosti. Splošni pogoji FIDIC 1987, na katerih ugovor temelji, namreč niso predpis in niso javno dostopni, zato naj bi jih morala toženka sodišču predložiti, pa jih ni. Predložila je le „Kratka določila gradbene pogodbe - KDGP po smernicah FIDIC zelene knjige 1999“, ki predstavljajo sestavek avtorja Štefana Žemve in naj bi pomenila hkrati tudi že njihovo predelavo.

Dopuščena revizijska vprašanja

10. Po določbi drugega odstavka 371. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu in glede tistih konkretnih vprašanj, glede katerih je bila revizija dopuščena.

11. Revizija je bila dopuščena glede vprašanj:

- Ali je interna pravila in splošne pogoje, ki niso javno objavljeni, šteti za dejstva v smislu 18. poglavja ZPP?

- Ali je sodišče dolžno zatrjevano vsebino internih pravil ali splošnih pogojev, ki niso javno objavljeni, šteti za priznano dejstvo v smislu drugega odstavka 214. člena ZPP, če le-te (zatrjevane vsebine) nasprotna stranka ni zanikala in če tudi iz siceršnjih navedb nasprotne stranke ne izhaja namen zanikanja te vsebine?

- Ali je vsebino internih pravil ali splošnih pogojev, ki niso javno objavljeni, dopustno dokazovati zgolj s predložitvijo takih pravil ali pa tudi z vsemi drugimi dokazi, ki so za to objektivno primerni (s pričami, listinami, v katerih je povzeta vsebina pravil, (strokovnimi) priročniki, fotokopijami ...)?

Povzetek revizijskih navedb

12. Revidentka postopanju sodišča druge stopnje v zvezi s pobotnim ugovorom očita relativne in absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 8., 14. in 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, izdana sodba pa naj bi bila tudi sodba presenečenja. Zatrjuje, da predstavlja zatrjevana vsebina relevantne določbe Splošnih pogojev FIDIC 1987 o pavšalizirani odškodnini neprerekano dejstvo, ki bi ga posledično sodišče druge stopnje moralo v skladu z 214. členom ZPP šteti za dokazano (kot naj bi ga štelo sodišče prve stopnje). Splošnih pogojev naj bi ji zato niti ne bilo treba predložiti. Tudi sicer pa naj bi bilo njihovo vsebino mogoče dokazovati še na druge načine. Zaključku sodišča druge stopnje, da predstavlja predloženi sestavek Štefana Žemve predelavo Splošnih pogojev, očita protispisnost, saj naj bi iz sestavka izhajalo, da gre zgolj za njihovo dopolnitev z nekaterimi določili iz Posebnih gradbenih uzanc in Zakona o javnih naročilih. Ravno tako naj bi ne držalo, da pobotnega zahtevka toženka ni oprla še na kakšne druge trditve, saj naj bi ne navajala le vsebine Splošnih pogojev, temveč tudi to, da je tožnica odgovorna za razdrtje pogodbe in da v pobot uveljavljani znesek predstavlja 20 % vrednosti neizvršenih del.

Presoja utemeljenosti revizije

13. Revizija je utemeljena.

14. Splošni pogodbeni pogoji, za uporabo katerih se dogovorita pogodbeni stranki, niso predpis, temveč tvorijo del pogodbenega materialnega prava med strankama. Tega sodišče ne pozna po uradni dolžnosti, ampak morajo stranke, ki se nanj sklicujejo, zatrjevati njegovo vsebino. V konkretnem primeru, ko se je toženka sklicevala na splošne pogoje iz leta 1987, ki jih je pripravila tuja strokovna organizacija (FIDIC), tudi ni mogoče trditi, da gre za v našem pravnem okolju tako razširjene in splošno znane pogodbene pogoje, da bi jih bilo mogoče upoštevati po uradni dolžnosti. Ugotavljanje vsebine splošnih pogojev je zato dejansko vprašanje, ugotavljanje dejstev pa je podvrženo procesnim pravilom iz ZPP.

15. Dejstva, ki jih stranka ne zanika, ali jih zanika brez navajanja razlogov, se štejejo za priznana, razen če namen zanikanja teh dejstev izhaja iz siceršnjih navedb stranke (drugi odstavek 214. člena ZPP). Revidentka trdi, da tožnica ni prerekala vsebine tistega člena Splošnih pogojev FIDIC 1987, na katerem je toženka utemeljila svoj pobotni ugovor.

16. Iz spisovnega gradiva izhajajo navedbe toženke, da v smislu točke 12.5.1.C Splošnih pogojev FIDIC 1987 v pobot uveljavlja 20 % vrednost pogodbeno neizvršenih del zaradi razdrtja pogodbe iz razlogov, ki jih je zakrivila nasprotna stranka. Prvotno navedbo, da gre za pogodbeno kazen, je kasneje popravila v navedbo, da gre po vsebini dejansko za pavšalizirano odškodnino, vezano na obseg neizvršenih del. Dobesednega besedila relevantne točke ni navedla. Tožnica je v zvezi s pobotnim ugovorom navajala, da toženka v Splošnih pogojih FIDIC 1987 nima podlage za uveljavljano pogodbeno kazen ter da ne more utemeljeno zahtevati odškodnine po navedeni točki teh pogojev, pri čemer je v nadaljevanju svoje nasprotovanje konkretizirala z obrazložitvijo, da sama ni kršila Pogodbe in da je toženka Pogodbo neutemeljeno razdrla.

17. Revizijsko sodišče zaključuje, da s takimi navedbami tožnica ni (konkretizirano) nasprotovala sami vsebini relevantne točke Splošnih pogojev FIDIC 1987, pač pa je zanikala obstoj dejstva, ki bi ob subsumpciji pod navedeno točko toženko upravičil do določenega odstotka vrednosti neizvršenih del - zanikala je torej dejstva, ki bi utemeljevala razdrtje Pogodbe oziroma njeno krivdo za njeno razdrtje. Tožnica naknadno ne more uspeti s trditvijo iz odgovora na revizijo, da se o vsebini Splošnih pogojev FIDIC 1987 ni mogla izjaviti zato, ker jih toženka ni predložila. Od pogodbenih strank se namreč pričakuje, da bosta poznali vsebino medsebojno dogovorjenega pogodbenega materialnega prava, poleg tega pa tožnica v postopku ni trdila, da ob sklepanju Pogodbe ni bila seznanjena z vsebino Splošnih pogojev FIDIC 1987. Z izjavo, da ne pozna dejstev, stranka sicer lahko prepreči učinek domneve priznanja dejstev, a le če gre za dejstva, ki se ne nanašajo na ravnanje te stranke ali na njeno zaznavanje.

18. Ker se neprerekana dejstva štejejo za priznana, priznana dejstva pa (razen v primeru suma na nedovoljeno razpolaganje z zahtevkom) niso predmet dokazovanja (prvi odstavek 214. člena ZPP), je zmotno stališče sodišča druge stopnje, da bi lahko utemeljenost pobotnega ugovora preverilo samó z vpogledom v Splošne pogoje, ki pa niso bili predloženi - torej po izvedenem dokaznem postopku v zvezi z vsebino Splošnih pogojev FIDIC 1987. Sodišče druge stopnje je s tem zagrešilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka, ki je vplivala na zakonitost in pravilnost sodbe (prvi odstavek 339. člena ZPP).

19. Ker je odgovor na prvi dve dopuščeni revizijski vprašanji pritrdilen, revizijskemu sodišču ni bilo treba odgovarjati še na tretje dopuščeno revizijsko vprašanje. Ob zavzetem stališču, da je šlo za neprerekano dejstvo, ki ga ni treba dokazovati, namreč ni več pomembno, na kakšen način bi ga bilo mogoče dokazovati.

Odločitev o reviziji

20. Po obrazloženem je bilo treba reviziji ugoditi, sodbo sodišča druge stopnje razveljaviti v njeni II. in III. točki izreka ter vrniti zadevo sodišču druge stopnje v novo sojenje (prvi odstavek 379. člena ZPP) (I. točka izreka). V ponovljenem postopku bo moralo to sodišče ponovno presojati pritožbene navedbe v zvezi z utemeljenostjo pobotnega ugovora, upoštevaje, da zatrjevana pravna podlaga (Splošni pogoji FIDIC 1987) po svoji vsebini ni bila prerekana.

Odločitev o revizijskih stroških

21. Odločitev o revizijskih pravdnih stroških temelji na določbi tretjega odstavka 165. člena ZPP (II. točka izreka).

Datum zadnje spremembe:

23.03.2017

Podobni dokumenti:

• VSRS sklep III DoR 31/2015
• VSC Sodba Cp 27/2022
• VSL sodba I Cp 3110/2012