VSRS Sodba VIII Ips 267/2016

Jedro

Tožniku je bila pravica do denarnega nadomestila za invalidnost priznana s 1.1. 2003, zato se za izračun pokojninske osnove upoštevajo podatki o plačah in nadomestilih plač do leta 2002. V tem letu se je na podlagi 406. člena ZPIZ-1 upoštevalo 13-letno najugodnejše povprečje.

Pravico do invalidske pokojnine je tožnik uveljavljal v letu 2012. Glede na datum uveljavitve invalidske pokojnine so podlaga za izračun pokojninske osnove plače in nadomestila plač do leta 2011, ki predstavljajo 18-letno najugodnejše povprečje. Kot najboljše se izkaže povprečje od leta 1980 do leta 1997. Za preračun na raven leta 2011 je treba tako dobljene osnove preračunati še z valorizacijskimi količniki za leto 2011. Že iz teh razlogov, to je daljšega obdobja, ki je podlaga za izračun pokojninske osnove, višine prejetih plač in denarnih nadomestil in drugačnih valorizacijskih količnikov, osnovi za odmero nadomestila za invalidnost in invalidsko pokojnino, uveljavljeni v različnih letih, ne moreta biti enaki.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek za odpravo odločb toženca št. 24 0520414 z dne 3. 7. 2014 in št. 520.414 z dne 25. 11. 2014 in da je tožnik upravičen do odmere višjega nadomestila za invalidnost v obdobju od 1. 1. 2003 do 6. 4. 2012 ter plačilo razlike med že odmerjenim in novo odmerjenim nadomestilom za invalidnost skupaj z zamudnimi obrestmi. Zavrnilo je tudi zahtevek za odpravo odločb toženca št. 24 0520414 z dne 6. 1. 2015 in 14. 5. 2015 ter da se tožniku ponovno odmeri invalidska pokojnina od 7. 4. 2012 dalje, toženec pa mu je dolžan izplačati razliko med že odmerjeno pokojnino in novo določeno pokojnino z zamudnimi obrestmi. Sodišče je ugotovilo, da je bila pravilno ugotovljena pokojninska osnova pri odmeri pokojnine ter tudi, da mu je bilo nadomestilo priznano v pravilnem odstotku od osnove.

2. Sodišče druge stopnje se je strinjalo z dejanskimi razlogi in pravno presojo, zato je zavrnilo pritožbo tožnika in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3. V obširni reviziji tožnik povzema odločanje o pravici do nadomestila za invalidnost in o invalidski pokojnini in s tem v zvezi uveljavlja zmotno uporabo materialnega prava. Invalid III. kategorije je že od leta 1979, leta 1985 se je zaposlil in bil razporejen na drugo delovno mesto skladno z odločbo prednice toženca z dne 6. 9. 1979. Uveljavljal je nadomestilo plače zaradi manjše plače na drugem ustreznem delu. Zadevo je obravnavalo Vrhovno sodišče in s sodbo VIII Ips 131/2009 reviziji ugodilo in odpravilo odločbi toženca z dne 27. 3. 2006 in 27. 2. 2007 ter mu naložilo, da tožniku izda novo odločbo. Na podlagi sodbe Višjega delovnega in socialnega sodišča Psp 576/2013 mu je toženec priznal nadomestilo za invalidnost od 1. 1. 2003. Tožnik meni, da je upravičen do nadomestila za invalidnost že od septembra 1979 do leta 2012, ko se je invalidsko upokojil. Oporeka tudi izračunu pokojninske osnove oziroma invalidske pokojnine, ker ni bilo všteto nadomestilo za invalidnost in zamudne obresti, ki jih je dobil po odločbah toženca z dne 3. 7. 2014 in 25. 11. 2014. To dokazujejo izdane odločbe, saj je bila odločba o odmeri invalidske pokojnine izdana 21. 8. 2012, odločba o spornem nadomestilu pa 3. 7. 2014. Zaradi navedenih razlogov je bilo materialno pravo nepravilno uporabljeno. Predlaga razveljavitev sodb sodišč nižje stopnje in ugoditev tožbenemu zahtevku oziroma podrejeno vrnitev sodišču nižje stopnje v ponovno odločanje.

4. Revizija je bila v skladu 375. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami) vročena tožencu, ki nanjo ni odgovoril.

5. Revizija ni utemeljena.

6. Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji (prvi odstavek 367. člena ZPP). Revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni (prvi odstavek 371. člena ZPP).

7. Tožniku je bila s pravnomočno sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča Psp 576/2013 z dne 27. 3. 2014 v zvezi sodbo Delovnega in socialnega sodišča V Ps 182/2011 z dne 25. 9. 2013 priznana pravica do denarnega nadomestila od 1. 1. 2003. Toženec je na tej podlagi z odločbo z dne 3. 7. 2014 le odmeril nadomestilo za invalidnost, saj sta bila tako pravica kot tudi datum, od kdaj je tožnik do nje upravičen, že pravnomočno ugotovljena. Gre torej za realizacijo citirane sodbe. Zahtevek za priznanje pravice pred tem datumom je bil pravnomočno zavrnjen. Sojenje o istem zahtevku ni dopustno. Zato je neutemeljeno revizijsko zavzemanje tožnika, da bi mu moralo biti priznano ustrezno nadomestilo pred 1. 1. 2003, že vse od leta 1979.

8. Pravice iz obveznega zavarovanja se uveljavljajo pri tožencu po Zakonu o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP, Ur. l. RS, št. 80/99 s spremembami), če Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (v nadaljevanju ZPIZ-1, Ur. l. RS, št. 106/99 s spremembami) ne določa drugače. ZUP v 125. členu določa, da se upravni postopek začne pred pristojnim organom po uradni dolžnosti ali na zahtevo stranke. Razlogi, ki so navedeni v 126. členu za začetek postopka po uradni dolžnosti, v konkretnem primeru niso podani. Kot je že pojasnilo sodišče, je bila aktivnost za uveljavitev pravic na podlagi III. kategorije invalidnosti, ugotovljene v letu 1979, na strani tožnika oziroma njegovega delodajalca in ne toženca. Zato ni pomembno delo tožnika po nastopu invalidnosti in razporeditev na delo oziroma v tarifno skupino, saj tožnik in delodajalec zahtevka za priznanje pravice nista vložila.

9. Tožnik uveljavlja napačno uporabo materialnega prava tudi glede odmere invalidske pokojnine, kar potrjujejo različni podatki, uporabljeni pri oblikovanju pokojninske osnove.

10. Oblikovanje pokojninske osnove je vezano na več elementov, zato posamezni izračuni med seboj niso primerljivi. Na izračun vpliva datum uveljavitve pravice, prejete plače in nadomestila plač ter valorizacijski količniki, ki jih je treba v konkretnem primeru uporabiti. Invalidska pokojnina se na podlagi 72. člena ZPIZ-1 odmeri od pokojninske osnove, ki se izračuna na enak način kot pokojninska osnova za odmero starostne pokojnine. Starostna pokojnina se odmeri od mesečnega povprečja plač, ki jih je zavarovanec prejel v katerihkoli 13 letih zavarovanja po letu 1970, ki so zanj najugodnejša (39. člen v zvezi s 406. členom ZPIZ-1). Po 47. člen ZPIZ-1 se tako določena pokojninska osnova preračuna z valorizacijskimi količniki.

11. Tožniku je bila pravica do denarnega nadomestila za invalidnost priznana s 1.1. 2003, zato se za izračun pokojninske osnove upoštevajo podatki o plačah in nadomestilih plač do leta 2002. V tem letu se je na podlagi 406. člena ZPIZ-1 upoštevalo 13-letno najugodnejše povprečje. Za tožnika je bilo to od leta 1980 do leta 1992. Preračunano na mesec in v EUR je znašala mesečna osnova 471,01 EUR.

12. Pravico do invalidske pokojnine je tožnik uveljavljal v letu 2012. Glede na datum uveljavitve invalidske pokojnine so podlaga za izračun pokojninske osnove plače in nadomestila plač do leta 2011, ki predstavljajo 18-letno najugodnejše povprečje. Kot najboljše se izkaže povprečje od leta 1980 do leta 1997. Za preračun na raven leta 2011 je treba tako dobljene osnove preračunati še z valorizacijskimi količniki za leto 2011. Že iz teh razlogov, to je daljšega obdobja, ki je podlaga za izračun pokojninske osnove, višine prejetih plač in denarnih nadomestil in drugačnih valorizacijskih količnikov, osnovi za odmero nadomestila za invalidnost in invalidsko pokojnino, uveljavljeni v različnih letih, ne moreta biti enaki. Iz ugotovljenega dejanskega stanja in dokumentacije v upravnem spisu je razvidno, da so vstopni podatki za vsa leta o neto nadomestilih in neto plačah identični. Konkretni izračun je izčrpno in na primeru matematično prikazalo že sodišče prve stopnje, dodatno pa je to obrazložilo še sodišče druge stopnje, razvidno pa je tudi iz izračunov v upravnem spisu.

13. Tožnik zahteva tudi ponovno odmero pokojnine zaradi naknadno priznanih in izplačanih nadomestil. Dejanska ugotovitev sodišča je, da so v podatkih o plačah od leta 2003 dalje upoštevana tudi izplačila nadomestila za invalidnost. To izhaja iz primerjave podatkov od leta 2003 dalje. Zneski nadomestil v izračunu iz leta 2012 so v izračunu iz leta 2015 povečani za izplačana nadomestila za invalidnost, ki jih je tožnik prejel za posamezno koledarsko leto. Tem podatkom tožnik le pavšalno oporeka in ne pojasni kateri podatek oziroma izračun je napačen. Kljub upoštevanju izplačanega nadomestila od leta 2003 dalje, je za odmero pokojnine še vedno najugodnejša 18-letna pokojninska osnova, izračunana iz plač in nadomestil pred letom, ko je tožnik začel prejemati nadomestilo za invalidnost. Ob upoštevanju materialnega prava, ki določa način določanja pokojninske osnove, je ta pravilno izračunana in pravilno odmerjena invalidska pokojnina, ki se tudi po upoštevanju izplačanih nadomestil ni spremenila.

14. Pri oblikovanju pokojninske osnove ni mogoče upoštevati izplačanih obresti. ZPIZ-1 določa, kateri dohodki oziroma prejemki se upoštevajo pri oblikovanju pokojninske osnove. Med njimi obresti ni, saj se od obresti ne plačujejo prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, kar je eden od pogojev za upoštevanje dohodkov in prejemkov pri oblikovanju pokojninske osnove. Od plačanih prispevkov so namreč odvisne pravice do denarnih dajatev in njihova višina.

15. Na podlagi 378. člena ZPP je Vrhovno sodišče revizijo zavrnilo, saj je ugotovilo, da niso podani razlogi, zaradi katerih je bila vložena.

Datum zadnje spremembe:

17.03.2017

Podobni dokumenti:

• VDSS sodba Psp 418/2013
• VDSS Sodba Psp 76/2021
• VDSS sodba Psp 143/2016