VSRS Sodba III Ips 87/2015

Jedro

Načelo popolne odškodnine pomeni, da sodišče oškodovancu prisodi odškodnino v znesku, ki je potreben, da postane njegov premoženjski položaj takšen, kakršen bi bil, če ne bi bilo škodljivega dejanja. V povezavi z obravnavano zadevo se v tem okviru izpostavi vprašanje, ali oškodovancu zaradi škode, ki mu je nastala na stvari, pripada (zgolj) odškodnina za popravilo poškodovane stvari (ali njenega dela), ali pa je morda upravičen zahtevati stroške zamenjave poškodovane stvari (oziroma njenega dela). V konkretni zadevi je vprašanje še toliko bolj pomembno, saj je dokazni postopek pokazal očitno nesorazmerje med stroškom zamenjave in med stroškom popravila poškodovanega dela.

Izrek

I. Revizija se zavrne.

II. Tožeča stranka sama nosi svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

Dosedanji potek postopka

1. Tožeča stranka v obravnavanem sporu uveljavlja plačilo škode, ki naj bi ji nastala na tiskarskem stroju, ko je zaradi napačnega vpetja tiskarske gume pritrdilna kovinska letev gume s tremi pritrdilnimi čepi izskočila iz svojega ležišča in zašla med tiskarska valja. Povzročila naj bi uničenje gumi valja, deformacije ležajev, prenosnih zobnikov, deformacijo ploščnega cilindra s pripadajočimi ležaji in prenosnimi zobniki. Te poškodbe pa naj bi bile vzrok kasnejšim okvaram in nadaljnji škodi na stroju.

2. Sodišče prve stopnje je v ponovljenem sojenju zavrnilo tožbeni zahtevek tožeče stranke za plačilo 272.586,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi (I. točka izreka sodbe) in toženi stranki naložilo povračilo pravdnih stroškov tožeče stranke v višini 3.005,87 EUR (II. točka izreka sodbe).

3. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožeče stranke zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo (I. točka izreka sodbe). Sklenilo je še, da tožeča stranka sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka (II. točka izreka sodbe).

4. Tožeča stranka zoper sodbo sodišča druge stopnje vlaga revizijo zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz 8. in 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) ter zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga, da Vrhovno sodišče reviziji ugodi ter sodbo sodišča druge stopnje spremeni tako, da njeni pritožbi ugodi in zadevo vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje. Zahteva povračilo stroškov revizijskega postopka.

5. Revizija je bila vročena toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila.

Relevantno procesno in dejansko stanje

6. Tožeča stranka je imela pri toženi stranki na podlagi zavarovalne police po pogojih strojelomnega zavarovanja zavarovan tiskarski stroj Heidelberg. V škodnem dogodku je bil 15. 9. 2009 stroj poškodovan. Tožena stranka je tožeči stranki za popravilo stroja že izplačala odškodnino v višini 4.320,00 EUR (4.800,00 EUR zmanjšano za 10 %).

7. Sodišče je na podlagi izvedenskega mnenja izvedenca strojne stroke ugotovilo, da v škodnem dogodku ni prišlo do uničenja gumi valja, pač pa le do manjših poškodb na njem ter da drugi deli stroja v škodnem dogodku niso bili poškodovani. Ugotovilo je, da je sanacijo gumi valja (ob še vedno ustreznem odtisu na tiskovini) mogoče izvesti s polnili in poliranjem, kar pa je tožena stranka tožeči stranki že izplačala.

8. Tožeči stranki je bila poleg zgoraj izplačane odškodnine za popravilo stroja pravnomočno priznana še odškodnina zaradi zmanjšane vrednosti tiskarskega stroja zaradi poškodbe gumi valja v višini 7.414,00 EUR.

Revizijski razlogi

9. Revidentka meni, da v postopku imenovani izvedenec mnenja ni podal jasno niti strokovno, zato bi morali sodišči nižjih stopenj upoštevati njen dokazni predlog s postavitvijo novega izvedenca. Zatrjuje, da so razlogi sodišča druge stopnje v zvezi z zavrnitvijo dokaznega predloga za postavitev novega izvedenca vsebinsko prazni in pavšalni, ter da niso bili upoštevani ugovori tožeče stranke, ki jih je podkrepila z drugimi dokaznimi listinami in obširno strokovno literaturo (kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP). Kritizira izvedenčevo meritev opletanja ploščnega valja, ki odstopa od maksimalne dopustne mere opletanja ploščnega valja in ki je podlaga za upravičen dvom v strokovnost izvedenskega mnenja. Odločitev sodišča je zaradi nejasnega stališča do izvedenskega mnenja v delu, ki se nanaša na ugotovitve glede poškodb na ploščnem valju, obremenjena tudi s kršitvijo iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Sodišče druge stopnje pa je zmotno uporabilo tudi 169. člen Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ), prvi odstavek 949. člena OZ in splošne pogoje za strojelomno zavarovanje s tem, ko je odločilo, da v zadevi ni bilo kršeno načelo popolne odškodnine. Tožeči stranki je namreč priznalo odškodnino zgolj v višini sanacije poškodovanega valja s polnili in ne njegove zamenjave.

10. Revizija ni utemeljena.

Glede procesnih kršitev

11. Revidentka skozi očitke o tem, da se sodišče druge stopnje ni opredelilo do vseh relevantnih ugovorov tožeče stranke zoper strokovnost izvedenca in njegovega mnenja, uveljavlja kršitev načela kontradiktornosti (8. točka drugega odstavka 339. člena ZPP). V tem delu se njeni očitki nanašajo predvsem na poškodbo ploščnega valja. Vendar pa se je sodišče druge stopnje do njenih ugovorov opredelilo s tem, ko je sledilo ugotovitvam in pojasnilom izvedenca v zvezi z meritvijo ploščnega valja. Meritve so namreč temeljile zlasti na dveh nezanesljivih kategorijah, in sicer (1) da so nezanesljivi podatki merjenja opletanja valja, katerim izvedenec ni posvečal posebne pozornosti, posledica različnih dejavnikov, ki vplivajo na izid meritev, ter (2) na okoliščini, da so bile meritve opravljene po več kot dveh letih od škodnega dogodka, pri čemer pa je stroj v vmesnem času obratoval. Ob tem se je sodišče druge stopnje v zvezi z meritvijo opletanja sklicevalo še na kasnejšo meritev, ki jo je predložila tožeča stranka in ki kaže, da je opletanje valja znotraj tolerančnih meja proizvajalca. Glede vzročnosti med škodnim dogodkom in zatrjevano poškodbo ploščnega valja pa se je izvedenec skliceval zlasti na nezanesljivost sklepanja o vzročnosti, saj dokazi ob škodnem dogodku niso bili zavarovani, stroj pa je tudi po obravnavanem škodnem dogodku še obratoval. Izvedenec je zato zaključil, da opletanje ni posledica škodnega dogodka, pač pa je posledica rednega obratovanja stroja. S tem, ko je sodišče druge stopnje sprejelo zaključke izvedenskega mnenja glede relevantnih dejstev, se je opredelilo do vseh (relevantnih) ugovorov tožeče stranke, ki naj bi izkazovali dvom glede strokovnosti imenovanega izvedenca; revizijsko izpodbijanje dokazne ocene pa pomeni nedopustno izpodbijanje ugotovljenega dejanskega stanja.

12. Niso torej utemeljeni revizijski očitki kršitve določbe tretjega odstavka 254. člena ZPP, ker naj bi sodišče neupravičeno zavrnilo dokazni predlog tožeče stranke po pritegnitvi novega izvedenca strojne stroke. V obravnavani zadevi je pritožbeno sodišče pritrdilo oceni sodišča prve stopnje, da je v postopku pridobljeno izvedensko mnenje jasno, popolno, prepričljivo in strokovno, zato pogoji za postavitev novega izvedenca po 254. členu ZPP niso izpolnjeni. Sodišči nižjih stopenj sta tožeči stranki glede na zgoraj obrazloženo prepričljivo obrazložili, zakaj razlogi za dvom v obstoječe izvedensko mnenje niso podani, zato je tudi po presoji Vrhovnega sodišča zavrnitev predloga za postavitev novega izvedenca pravilna. Zgolj tožničino nestrinjanje z izvedenskim mnenjem ni razlog za postavitev novega izvedenca.

13. Prav tako pa izpodbijana sodba ni obremenjena z zatrjevano kršitvijo iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, saj iz 7. in 21. točke obrazložitve sodbe sodišča druge stopnje jasno izhaja, da je bila v škodnem dogodku ugotovljena le poškodba gumi valja, ne pa tudi drugih delov stroja, prav tako pa tudi ni bilo ugotovljeno, da bi poškodbe, ki so nastale ob škodnem dogodku, povzročale nadaljnjo škodo na stroju. Neutemeljeni so tudi očitki revidentke, da je sodišče druge stopnje spregledalo njene pritožbene navedbe, da je sodba sodišča prve stopnje obremenjena s kršitvijo iz 14. točke 339. člena ZPP v zvezi z vprašanjem, ali je v škodnem dogodku prišlo do hipne ustavitve stroja ali ne, saj iz sodbe sodišča prve stopnje nedvomno izhaja, da to ni povsem jasno, glede na sledi, ki jih je pustila padla letev, pa je izvedenec sklepal, da do hipne zaustavitve stroja ni prišlo (zadnji stavek 22. točke obrazložitve sodbe sodišča prve stopnje).

Glede materialnega prava

14. Pravilno je tudi materialnopravno izhodišče izpodbijane sodbe, zato ta ni obremenjena s kršitvama 169. člena in prvega odstavka 949. člena OZ. S premoženjskim zavarovanjem se zagotavlja povrnitev škode, ki bi nastala v zavarovančevem premoženju, če bi nastal zavarovalni primer (prvi odstavek 949. člena OZ), pri čemer pa zavarovalnina ne sme biti večja od škode, ki je zavarovancu nastala z nastankom zavarovalnega primera (drugi odstavek 949. člena OZ).

15. Načelo popolne odškodnine pomeni, da sodišče (ki upošteva tudi okoliščine, ki so nastale po povzročitvi škode), oškodovancu prisodi odškodnino v znesku, ki je potreben, da postane njegov premoženjski položaj takšen, kakršen bi bil, če ne bi bilo škodljivega dejanja. V povezavi z obravnavano zadevo se v tem okviru izpostavi vprašanje, ali oškodovancu zaradi škode, ki mu je nastala na stvari, pripada (zgolj) odškodnina za popravilo poškodovane stvari (ali njenega dela), ali pa je morda upravičen zahtevati stroške zamenjave poškodovane stvari (oziroma njenega dela). V konkretni zadevi je vprašanje še toliko bolj pomembno, saj je dokazni postopek pokazal očitno nesorazmerje med stroškom zamenjave in med stroškom popravila poškodovanega dela.

16. Revidentka določbo 2. točke prvega odstavka 5. člena Splošnih pogojev strojelomnega zavarovanja, ki se sklicujejo na stroške popravila poškodovane stvari, razlaga le v smislu zamenjave poškodovanega dela, saj meni, da v nasprotnem primeru ni zadoščeno načelu popolne odškodnine. Vendar pa Vrhovno sodišče njenim pomislekom ne pritrjuje, saj je pravilno stališče izpodbijane sodbe, da je načelu popolne odškodnine mogoče zadostiti tudi (zgolj) s popravilom poškodovane stvari, ob izpolnjenosti pogoja, da ima popravljena stvar (oziroma njen del) po popravilu enake funkcionalne lastnosti, kot jih je imel(a) pred poškodbo v škodnem dogodku. V obravnavani zadevi je tako ob dejstvu, da je bilo v dokaznem postopku ugotovljeno, da popravilo s polnili tožeči stranki še vedno zagotavlja ustrezen odtis, načelu popolne odškodnine zadoščeno s prisojeno odškodnino za popravilo valja. Pri tem pa je treba dodati še, da če ta okoliščina (zgolj popravilo) vpliva na tržno vrednost popravljene stvari, oškodovancu v skladu z načelom popolne odškodnine pripada še odškodnina zaradi manjvrednosti stvari. Tožeča stranka je v obravnavani zadevi z razširitvijo tožbenega zahtevka škodo zaradi manjvrednosti stroja utemeljevala v višini 280.000,00 EUR. V predhodnem sojenju je bila tožeči stranki zaradi manjvrednosti stroja, ki je posledica popravila gumi valja, pravnomočno že prisojena odškodnina v višini 7.414,00 EUR. Preostali del zahtevka pa je bil, glede na ugotovljeno dejansko stanje, da v škodnem dogodku preostali deli stroja niso bili poškodovani in da zatrjevana manjvrednost stroja ni posledica škodnega dogodka, pravilno zavrnjen.

17. Če se revidentkini očitki s sklicevanjem na kršitev 949. člena OZ nanašajo na zatrjevane poškodbe ploščnega valja, drugih delov stroja in na odstopanja opletanja ploščnega valja od dopuščenih toleranc proizvajalca, ti razlogi predstavljajo na revizijski stopnji nedovoljeno izpodbijanje dejanskega stanja in zato ne morejo biti upoštevani.

18. Ker uveljavljeni revizijski razlogi niso podani, je revizijsko sodišče revizijo toženke kot neutemeljeno zavrnilo (378. člen ZPP).

Odločitev o stroških

19. V skladu s prvim odstavkom 165. člena ZPP je revizijsko sodišče odločilo tudi o stroških, ki so nastali v revizijskem postopku. Ker tožeča stranka z revizijo ni uspela, v skladu s prvim odstavkom 154. člena ZPP sama krije stroške revizijskega postopka (II. točka izreka).

Datum zadnje spremembe:

24.02.2017

Podobni dokumenti:

• Sodba II Ips 482/2005
• VSRS sodba III Ips 59/2014
• Sodba III Ips 150/2007