VSRS Sklep III Ips 123/2015

Jedro

V konkretnem primeru vprašanje obstoja terjatve tožeče stranke do tožene stranke že v postopku pred sodiščem druge stopnje ni bilo sporno, saj tožena stranka niti ni izpodbijala sodbe prvostopenjskega sodišča, s katero je odločilo o obstoju terjatve v smislu 217. člena ZFPPIPP. To pa hkrati pomeni, da je z začetkom stečajnega postopka nad toženo stranko tožeča stranka izgubila pravno korist, ki jo je pridobila na podlagi uspeha s pritožbo, ko je sodišče druge stopnje dajatvenemu tožbenemu zahtevku na denarno plačilo ugodilo v celoti in ne samo pod pogoji potrjene prisilne poravnave. S tem pa je prenehala tudi pravna korist tožene stranke, ki jo je zasledovala ob vložitvi revizije, saj se v posledici začetka stečajnega postopka tudi v primeru ugoditvi reviziji in potrditve sodbe sodišča prve stopnje njen pravni položaj ne bi v ničemer izboljšal.

Izrek

I. Revizija se zavrže.

II. Tožena stranka sama nosi svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

Glede poteka dosedanjega postopka

1. Sodišče prve stopnje je s sodbo Pg 309/2013 z dne 22. 9. 2013 ugotovilo obstoj terjatve tožeče stranke do tožene stranke na dan začetka prisilne poravnave 16. 4. 2012 v višini 6.870,45 EUR in toženi stranki naložilo plačilo skladno s sklepom o potrditvi prisilne poravnave Okrožnega sodišča v Ljubljani St 756/2012 z dne 22. 11. 2012, tako da se plačilo opravi v višini 54% ugotovljene terjatve, najkasneje v štirih letih po pravnomočnosti potrjene prisilne poravnave. Višji dajatveni zahtevek tožeče stranke je zavrnilo.

2. Sodišče druge stopnje je s sodbo I Cpg 48/2015 z dne 25. 2. 2015 ugodilo pritožbi tožeče stranke in sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je v celoti ugodilo tožbenemu zahtevku tožeče stranke.

3. Na predlog tožene stranke je Vrhovno sodišče s sklepom III DoR 37/2015-9 dopustilo revizijo glede vprašanja, ali zavarovalna pogodba, po kateri se zavarovalna doba do uvedbe prisilne poravnave še ni iztekla, prav tako do uvedbe prisilne poravnave ni nastopil zavarovalni primer, predstavlja s strani zavarovalnice neizpolnjeno pogodbo?

4. Tožena stranka je 2. 6. 2015 vložila revizijo, s katero je predlagala Vrhovnemu sodišču, da izpodbijano sodbo spremeni tako, da zavrne pritožbo tožeče stranke in potrdi sodbo sodišča prve stopnje, podrejeno temu pa, da reviziji ugodi in izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne v ponovno sojenje drugostopenjskemu sodišču.

5. Revizija je bila vročena tožeči stranki, ki nanjo ni odgovorila.

6. Revizija ni dovoljena.

7. Revizija je izredno pravno sredstvo, s katerim je stranki v okviru zakonsko opredeljenih razlogov omogočeno uveljavljanje sodnega varstva zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji. Za vložitev takšnega pravnega sredstva pa mora imeti vlagatelj revizije pravni interes, ki se kaže v tem, da bi ugoditev njegovi reviziji zanj pomenila določeno pravno korist, ki je brez tega ne bi mogel doseči.(1) Takšna pravna korist na strani vlagatelja revizije mora biti podana do odločitve Vrhovnega sodišča o reviziji.

8. Iz podatkov računalniške baze sodnega registra izhaja, da je bil s sklepom Okrožnega sodišča v Ljubljani St 4484/2015 nad toženo stranko začet stečajni postopek. Sklep je postal pravnomočen 9. 11. 2016. Hkrati pa je iz podatkov sodnega registra razvidno, da je po vložitvi revizije tožeča stranka prenehala zaradi pripojitve k prevzemni družbi Z. d. d. (pred tem M., d. d.). Prevzemna družba je pravna naslednica tožeče stranke.

9. V stečajnem postopku je uveljavljeno načelo koncentracije (227. člen Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju - v nadaljevanju ZFPPIPP), ki se kaže v tem, da lahko upnik svoj zahtevek za izpolnitev obveznosti, ki je nastala do začetka stečajnega postopka, v razmerju do stečajnega dolžnika uveljavlja samo v stečajnem postopku proti temu dolžniku in v skladu s pravili postopka, ki so urejena s tem zakonom. Takšen učinek začetka stečajnega postopka nad dolžnikom je nepovraten, saj v posledici začetka stečajnega postopka nad pravno osebo po (delnem) poplačilu upnikov, ki so po pravilih stečajnega postopka uveljavljali svoje terjatve, nujno pride do prenehanja dolžnika kot pravnega subjekta. To pa pomeni, da iz dajatvene sodbe zoper dolžnika v korist posameznega upnika, ki je postala pravnomočna do začetka stečajnega postopka, izhaja pravna korist za upnika zgolj še v obsegu ugotovitve obstoja terjatve, saj mu to olajšuje položaj pri uveljavljanju te iste terjatve v stečajnem postopku.

10. V konkretnem primeru vprašanje samega obstoja terjatve tožeče stranke do tožene stranke že v postopku pred sodiščem druge stopnje ni bilo sporno, saj tožena stranka niti ni izpodbijala sodbe prvostopenjskega sodišča, s katero je odločilo o obstoju terjatve v smislu 217. člena ZFPPIPP. To pa hkrati pomeni, da je z začetkom stečajnega postopka nad toženo stranko tožeča stranka izgubila pravno korist, ki jo je pridobila na podlagi uspeha s pritožbo, ko je sodišče druge stopnje dajatvenemu tožbenemu zahtevku na denarno plačilo ugodilo v celoti in ne samo pod pogoji potrjene prisilne poravnave. S tem pa je prenehala tudi pravna korist tožene stranke, ki jo je zasledovala ob vložitvi revizije, saj se v posledici začetka stečajnega postopka tudi v primeru ugoditvi reviziji in potrditve sodbe sodišča prve stopnje njen pravni položaj ne bi v ničemer izboljšal. V posledici prenehanja pravne koristi od vložene revizije je tožena stranka izgubila pravni interes za vloženo revizijo, s čimer je revizija postala nedovoljena. Zato jo je Vrhovno sodišče skladno s 377. členom v zvezi z drugim odstavkom 374. člena ZPP zavrglo.

11. Odločitev o stroških postopka temelji na prvem odstavku 165. člena ZPP.

----

(1) Sklep VSRS VIII Ips 446/2008.

Datum zadnje spremembe:

10.02.2017

Podobni dokumenti:

• Sklep II Ips 37/2011
• Sklep III Ips 15/2008
• Sklep VIII Ips 446/2008