VSRS Sklep I Up 314/2016

Jedro

Morebitna nevročitev sodnega pisanja je napaka sodišča, ki stranki krši pravico do sodelovanja v postopku. Posledično je izostanek vročitve naloga za plačilo sodne takse lahko zgolj pritožbeni razlog. Ob uspehu pritožbe, vložene iz opisanega pritožbenega razloga, pa do zamude stranke sploh ne bi prišlo.

Zaslišanja prič kot dokaza za ugotavljanje pristnosti podpisa na javni listini na načelni ravni sicer ni mogoče opredeliti kot neprimernega, vendar to velja le v primeru zatrjevanih drugih ustreznih okoliščin, povezanih z organizacijo sprejemanja pošiljk v pisarni pritožnikovega pooblaščenca in o katerih bi priče lahko izpovedale.

Izrek

I. Predlog za vrnitev v prejšnje stanje se zavrže.

II. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje na podlagi tretjega odstavka 105.a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), v zvezi s prvim odstavkom 22. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1), štelo revizijo tožeče stranke (v nadaljevanju pritožnik) zoper svojo sodbo I U 2089/2014-24 z dne 31. 5. 2016 za umaknjeno. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da je sodišče prve stopnje pritožniku izdalo plačilni nalog I U 2089/2014-28 z dne 13. 7. 2016 in mu z njim naložilo, da naj v 15 dneh po vročitvi naloga plača sodno takso po tarifni številki 6131 Zakona o sodnih taksah v znesku 164,00 EUR. Ob tem je bil pritožnik opozorjen na posledice, ki po tretjem odstavku 105.a člena ZPP sledijo, če sodna taksa v postavljenem roku ni plačana. Pritožnik sodne takse v postavljenem roku ni plačal.

2. Pritožnik je zoper navedeni sklep vložil pritožbo zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja in bistvenih kršitev določb postopka v upravnem sporu. V pritožbi navaja, da plačilnega naloga ni nikoli prejel. Povratnica, ki se nahaja v sodnem spisu, naj ne bi bila podpisana od nikogar, ki je zaposlen v pisarni njegovega pooblaščenca. Pri vročanju je torej prišlo do napake, s plačilnim nalogom pritožnik ni bil nikoli seznanjen in posledično zanj ne more imeti nobenih pravnih posledic. Skladno z 8. točko drugega odstavka 339. člena ZPP opustitev vročitve pomeni absolutno bistveno kršitev postopka. Pritožnik vlaga tudi predlog za vrnitev v prejšnje stanje, saj je v zamudo s plačilom sodne takse prišel zaradi dogodkov, na katere ni mogel vplivati ali se jim izogniti. Zato Vrhovnemu sodišču predlaga naj pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

K I. točki izreka:

3. Pritožnik je vložil predlog za vrnitev v prejšnje stanje, v katerem trdi, da mu nalog za plačilo sodne takse ni bil nikoli vročen. Vrnitev v prejšnje stanje je mogoča, če stranka zamudi rok iz upravičenega razloga (24. člen ZUS-1) in ga zaradi tega ne more več opraviti. Razlog pa je lahko le zamuda, ki se je pripetila stranki. Morebitna nevročitev sodnega pisanja je napaka sodišča, ki stranki krši pravico do sodelovanja v postopku. Posledično je izostanek vročitve naloga za plačilo sodne takse lahko zgolj pritožbeni razlog. Ob uspehu pritožbe, vložene iz opisanega pritožbenega razloga, pa do zamude stranke sploh ne bi prišlo.

4. Predlog za vrnitev v prejšnje stanje iz razloga, ki ne predpostavlja strankine zamude, ni dovoljen, zato ga je Vrhovno sodišče zavrglo.

K II. točki izreka:

5. Pritožba ni utemeljena.

6. Vrhovno sodišče je že večkrat odločilo(1) , da je pravilno izpolnjena povratnica javna listina, ki izkazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje oziroma določa (prvi odstavek 224. člena ZPP). V skladu s četrtim odstavkom 224. člena ZPP je sicer možno dokazovati, da so v javni listini dejstva neresnično ugotovljena ali da je sama listina nepravilno sestavljena, vendar je v tem primeru dokazno breme na strani tistega, ki to dokazuje.

7. Pritožnik izpodbija pravilnost sestavljene povratnice z navedbami, da je podpis na sporni povratnici povsem drugačen od tistega, ki je na povratnici, ki je pripeta k izpodbijanemu sklepu. Poleg tega pa podpisa na sporni povratnici ne prepozna nihče izmed zaposlenih v pisarni pritožnikovega pooblaščenca. Pritožnik predlaga tudi njihovo zaslišanje.

8. Primerjava dveh podpisov in sprejem ugotovitve o njuni (ne)skladnosti, zahteva strokovno znanje, ki ga Vrhovno sodišče nima. Za uspešno dokazovanje neskladnosti podpisa na sporni povratnici bi pritožnik moral Vrhovnemu sodišču predlagati postavitev izvedenca grafološke stroke, ali vsaj predložiti kakšen drug dokaz, ki bi navedeno trditev potrjeval. Zahteva, da to primerjavo opravi kar Vrhovno sodišče, ne zadostuje. Pritožnik svojemu dokaznemu bremenu ni zadostil.

9. Tega ne more nadomestiti niti predlagano zaslišanje pri pritožnikovemu pooblaščencu zaposlenih oseb. Zaslišanja prič kot dokaza za ugotavljanje pristnosti podpisa na javni listini na načelni ravni sicer ni mogoče opredeliti kot neprimernega,(2) vendar to velja le v primeru zatrjevanih drugih ustreznih okoliščin, povezanih z organizacijo sprejemanja pošiljk v pisarni pritožnikovega pooblaščenca in o katerih bi priče lahko izpovedale. Te okoliščine pa je treba navesti že v podaji dokaznega predloga. Pritožnik teh okoliščin ni navedel niti ni v primerjavo predložil podpisov osebe, ki je zadolžena za podpisovanje vročilnic. Ob odsotnosti posebnih okoliščin tudi eventualna izkazanost zatrjevanega dejstva, da zaposleni pri pritožnikovem pooblaščencu podpisa na sporni povratnici ne prepoznajo, še ne pomeni, da bi bilo pritožbi ugodeno. Pritožnik namreč ne zatrjuje niti, da je katera izmed predlaganih prič glede na notranjo organizacijo dela pristojna za sprejemanje pisanj. Vrhovno sodišče tako predlaganega dokaznega predloga zaradi nesubstanciranosti ni izvedlo.

10. Vrhovno sodišče glede na navedeno sodi, da pritožniku ni uspelo izkazati nepravilnosti pri sestavi sporne povratnice, zato ta dokazuje vročitev sodnega pisanja naslovniku in kdaj se je to zgodilo.

11. Ker niso podani razlogi, ki jih uveljavlja pritožba, in ne razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, je Vrhovno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (prvi odstavek 82. člena v zvezi s 76. členom ZUS-1).

----

(1) Npr. I Up 98/2010 z dne 1. 4. 2010, II Ips 844/2009 z dne 2. 12. 2010 in II Ips 257/2013 z dne 14. 5. 2015.

(2) Tako tudi Vrhovno sodišče v sodbi II Ips 256/2013 z dne 9. 4. 2015.

Datum zadnje spremembe:

18.01.2017

Podobni dokumenti:

• UPRS Sodba II U 492/2017-12
• VDSS sklep Pdp 6/2017
• Sodba X Ips 283/2006