VSRS Sklep II DoR 265/2016

Jedro

Revizija se dopusti glede vprašanj:

- ali lahko lastnik nepremičnine, ki je bila uporabljena za gradnjo ali rekonstrukcijo ceste, razlastitveni upravičenec pa ne zahteva uvedbe postopka razlastitve, vloži zahtevek za varstvo svoje lastninske pravice na podlagi 99. člena SPZ;

- ali lahko ustno soglasje lastnika nadomesti postopek razlastitve; in

- ali je lahko cestna povezava, ki poteka delno po zasebnem zemljišču, po izvršeni kategorizaciji, za katero lastnik ni podal potrebnega soglasja ali dovoljenja (npr. Odlok o kategorizaciji občinskih cest v Občini Podčetrtek z dne 6. 7. 2000, Ur. l. RS 71/2000 – pot številka 817372), javna pot.

Izrek

Revizija se dopusti glede vprašanj:

(1) Ali lahko lastnik nepremičnine, ki je bila uporabljena za gradnjo ali rekonstrukcijo ceste, razlastitveni upravičenec pa ne zahteva uvedbe postopka razlastitve, vloži zahtevek za varstvo svoje lastninske pravice na podlagi 99. člena SPZ;

(2) Ali lahko ustno soglasje lastnika nadomesti postopek razlastitve; in

(3) Ali je lahko cestna povezava, ki poteka delno po zasebnem zemljišču, po izvršeni kategorizaciji, za katero lastnik ni podal potrebnega soglasja ali dovoljenja (npr. Odlok o kategorizaciji občinskih cest v Občini Podčetrtek z dne 6. 7. 2000, Ur. l. RS 71/2000 – pot številka 817372), javna pot.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo primarni tožbeni zahtevek, da je toženka dolžna usposobiti za uporabo javno cesto v dolžini 60 m med krajema Podčetrtek in Olimje po parceli 1/5 k.o. ..., ki je v zemljiški knjigi vpisana kot javno dobro, ter odstraniti obstoječo cesto, ki poteka čez nepremičnine tožnikov s parc. št. 2, 3, 4/1, vse k. o. ..., ter izkop zasuti z zemljo in posejati s travo. Zavrnilo je tudi podredni tožbeni zahtevek, da je toženka dolžna odstraniti obstoječo cesto, ki poteka po navedenih nepremičninah tožnikov. Obrazložilo je, da tožnika tako s primarnim kot podrednim tožbenim zahtevkom uveljavljata zaščito pred vznemirjanjem njune lastninske pravice na nepremičninah s parc. št. 2/0, 3/0 in 4/1, vse k. o. ..., na podlagi 99. člena Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju SPZ). Glede primarnega tožbenega zahtevka je sodišče obrazložilo, da je neizvršljiv, saj en vogal tožnikovega objekta stoji na nepremičnini s parc. št. 1/5 k. o. ..., ki je v splošni rabi. Toženka bi tako za usposobitev javne ceste morala delno porušiti objekt tožnikov. Nadalje pa je sodišče tudi obrazložilo, da sta tako primarni kot podredni tožbeni zahtevek neutemeljena tudi zato, ker tožnikoma ni uspelo dokazati protipravnosti vznemirjanja v smislu 99. člena SPZ. Predstavniki Krajevne skupnosti Podčetrtek so namreč cesto zgradili tako, kot poteka sedaj, v skladu z dogovorom in dovoljenem takratnega lastnika - pravnega prednika tožnikov - A. A.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo.

3. Zoper sodbo sodišča druge stopnje tožnika vlagata predlog za dopustitev revizije, v katerem postavljata naslednja vprašanja: (1) ali lahko lastnik nepremičnine, ki je bila uporabljena za gradnjo ali rekonstrukcijo ceste, razlastitveni upravičenec pa ne zahteva uvedbe postopka razlastitve, vloži zahtevek za varstvo svoje lastninske pravice na podlagi 99. člena SPZ; (2) ali lahko ustno soglasje lastnika nadomesti postopek razlastitve; in (3) ali je lahko cestna povezava, ki poteka delno po zasebnem zemljišču, po izvršeni kategorizaciji, za katero lastnik ni podal potrebnega soglasja ali dovoljenja (npr. Odlok o kategorizaciji občinskih cest v Občini Podčetrtek z dne 6. 7. 2000, Ur. l. RS 71/2000 – pot številka 817372), javna pot. Navajata, da toženka zoper solastnika naštetih nepremičnin ni sprožila postopka za razlastitev za potrebe izgradnje javne ceste na njih. Nižji sodišči sta tudi zanemarili dejstvo, da toženka ni imela soglasja za asfaltiranje dela ceste, ki poteka po zemljišču tožnikov, ne s strani pravnega prednika tožnikov in ne s strani tožnikov, zato izpodbijana odločitev odstopa od ustaljene sodne prakse Vrhovnega sodišča v zadevah II Ips 212/2013 z dne 18. 9. 2014 in II Ips 333/2013 z dne 27. 8. 2015 ter Ustavnega sodišča v odločbah U-I-87/91 ter U-I-224/00 in U-I-194/12. V navedenih zadevah je Vrhovno sodišče poudarilo, da lastnik nepremičnine, ki je uporabljena za gradnjo ali rekonstrukcijo ceste, pa za to ni dal soglasja oziroma ni bil sklenjen ustrezen pravni posel ter tudi ni bil uveden razlastitveni postopek, lahko zahteva varstvo svoje lastninske pravice na podlagi 99. člena SPZ. Takšna kategorizacija javne poti, ki poteka po zasebnem zemljišču, je nezakonita, asfaltiranje takšne cestne povezave pa nedopusten poseg v lastninsko pravico. Pri zatrjevani kršitvi postopka opozarja, da je bil sklep sodišča prve stopnje na naroku, da se sprememba tožbe ne dopusti, nezakonit. Odločitev sodišča druge stopnje, ki se razteza tudi na zahtevek, ki ni bil dovoljen, pa predstavlja absolutno bistveno kršitev določb postopka.

4. Predlog je utemeljen.

5. Revizijsko sodišče je ocenilo, da so pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v obravnavanem primeru podani glede pravnih vprašanj, oblikovanih v izreku sklepa (tretji odstavek 367.c člena ZPP).

Datum zadnje spremembe:

06.01.2017

Podobni dokumenti:

• VSRS sodba II Ips 333/2013
• VSRS sodba II Ips 163/2013
• VSRS sodba II Ips 212/2013