VSRS sklep II Ips 146/2016

Jedro

Predlagatelj je zahteval plačilo odškodnine po dveh pravnih podlagah. Zato gre za primer iz drugega odstavka 41. člena ZPP. Za te primere pa drugi odstavek tega člena v zvezi s prvim odstavkom 39. člena ZPP tožeči stranki nalaga, da navede vrednost spornega predmeta za vsak zahtevek posebej in ne za vse zahtevke skupaj. Nediferencirana navedba vrednosti spornega predmeta po ustaljeni sodni praksi tega sodišča ne zadošča za dovoljenost revizije, saj se ne ve, na kateri zahtevek se ta vrednost nanaša, tako da je položaj enak, kot če vrednost spornega predmeta sploh ne bi bila navedena.

Izrek

I. Revizija se zavrže.

II. Predlagatelj in nasprotni udeleženec krijeta vsak svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Z odločbo Upravne enote Žalec št. 711-4/2007-8 z dne 20.6.2007 je bila na predlagateljevih nepremičninah parc. št. 268, 269/1 in 269/2 vse k.o. ... ustanovljena služnost v javno korist za izgradnjo, obratovanje in vzdrževanje plinovoda. Zato je predlagatelj 22. 6. 2010 podal predlog za določitev odškodnine na podlagi 110. člena Zakona o urejanju prostora (v nadaljevanju ZUreP-1). Sprva je zahteval plačilo 89.820,00 EUR, nato je 23.6.2010 zahteval določitev odškodnine še za škodo, ki mu je nastala zaradi rušitve hmeljske žičnice in manjvrednosti zemljišč v skupnem znesku 278.094,64 EUR. Z naslednjo pripravljalno vlogo je predlog še razširil in zahteval še vzpostavitev prejšnjega stanja zaradi neustreznega izkopa, plačilo odškodnine v znesku 1.722,98 EUR zaradi poškodovanja namakalnega sistema, 60.000,00 EUR zaradi povrnitve stroškov rekultivacije zemljišč, 90.000,00 EUR zaradi uničenja zgornjega sloja zemljine in 50.000,00 EUR odškodnine zaradi položitve optičnega kabla nad cevjo plinovoda.

2. Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 12. 12. 2013 odločilo, da se nepravdni postopek zaradi plačila odškodnine zaradi rušitve hmeljske žičnice, degradiranosti zemljišč, vzpostavitve prejšnjega stanja zaradi neustreznega izkopa, poškodovanja namakalnega sistema, povrnitve stroškov rekultivacije zemljišč, uničenja zgornjega sloja zemljine in položitve optičnega kabla nad cevjo plinovoda ustavi in se po pravnomočnosti sklepa nadaljuje po pravilih pravdnega postopka ter odstopi Okrožnemu sodišču v Ljubljani.

3. Predlagatelj je v nadaljnjih pisnih vlogah zahteval tudi plačilo odškodnine zaradi grozeče nevarnosti v zvezi s plinovodom in na naroku 9. 3. 2015 izrecno navedel, da iz tega naslova zahteva plačilo 89.820,00 EUR na letni ravni. Predlagatelj pa tudi po prejemu izvedenskega mnenja nikoli ni opredelil, kolikšno odškodnino pa zahteva na podlagi 110. člena ZUreP-1.

4. Sodišče prve stopnje je tako odločilo, da zahtevek za plačilo odškodnine zaradi grozeče nevarnosti v zvezi s plinovodom v znesku 89.820,00 EUR predstavlja zahtevek po tretjem odstavku 133. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ) in je zato v tem delu nepravdni postopek ustavilo in odločilo, da se po pravnomočnosti sklepa nadaljuje po pravilih pravdnega postopka ter zadevo v tem delu odstopilo Okrožnemu sodišču v Ljubljani. Sodišče prve stopnje pa je odločilo tudi, da odškodnina zaradi trajne služnosti plinovoda na predlagateljevih nepremičninah, ki mu pripada na podlagi 110. člena ZUreP-1, znaša 1.832,88 EUR.

5. Sodišče druge stopnje je pritožbi zoper oba sklepa zavrnilo in sklepa sodišča prve stopnje potrdilo.

6. Zoper odločitev predlagatelj vlaga revizijo in uvodoma kot vrednost spornega predmeta še vedno označuje znesek 89.820,00 EUR. V reviziji povzema vrednosti iz izvedenskega mnenja sodnega izvedenca M. B., ki ga je pridobil sam po zaključku pritožbenega postopka, navaja, da bi po tem izvedenskem mnenju oškodovanje upoštevaje faktor 25 let znašalo 70.000,00 EUR, če se pa zadeva ne vrednosti letno, kar bi se morala in se ovrednoti v enkratnem znesku, pa bi po cenitvi izvedenca ta znašala 17.582,12 EUR. Predlagatelj tako tudi v reviziji ne opredeli jasno, kolikšna odškodnina bi mu morala biti določena in kolikšna je torej zanj še vrednosti spornega predmeta.

7. Na to opozarja tudi nasprotna udeleženka v odgovoru na revizijo in zato predlaga zavrženje revizije. Vrhovno sodišče le dodaja, da pripravljalne vloge predlagatelja, ki je bila vložena po izteku roka za vložitev revizije, ni upoštevalo.

8. Revizija ni dovoljena.

9. Po prvem odstavku 384. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) je revizija dovoljena zoper sklep sodišča druge stopnje, s katerim je bil postopek pravnomočno končan. S sklepom, s katerim se je sodišče izreklo za stvarno nepristojno in zadevo odstopilo v odločanje pristojnemu okrožnemu sodišču, se postopek ni pravnomočno končal in v tem delu revizija ni dovoljena že iz tega razloga.

10. V nepravdnih postopkih je revizija le izjemoma dovoljena, če tako določa zakon (35. člen Zakona o nepravdnem postopku, v nadaljevanju ZNP). Po pravilu iz 103. člena ZNP je zoper odločbo sodišča druge stopnje v postopkih določanja odškodnine revizija dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne odločbe presega vrednost, ki jo ZPP predpisuje kot pogoj za dovoljenost revizije, torej 40.000,00 EUR. Nasprotna udeleženka utemeljeno opozarja, da je predlagatelj zahteval plačilo odškodnine po dveh pravnih podlagah. Zato gre za primer iz drugega odstavka 41. člena ZPP. Za te primere pa drugi odstavek tega člena v zvezi s prvim odstavkom 39. člena ZPP tožeči stranki nalaga, da navede vrednost spornega predmeta za vsak zahtevek posebej in ne za vse zahtevke skupaj. Nediferencirana navedba vrednosti spornega predmeta po ustaljeni sodni praksi tega sodišča ne zadošča za dovoljenost revizije, saj se ne ve, na kateri zahtevek se ta vrednost nanaša, tako da je položaj enak, kot če vrednost spornega predmeta sploh ne bi bila navedena. Kot je bilo obrazloženo, sporne vrednosti predmeta tudi iz predlagateljeve revizije ni mogoče razbrati. Vrhovno sodišče je tako odločilo, da predlagateljeva revizija tudi v tem delu ni dovoljena in jo je tako v celoti zavrglo (377. člen ZPP).

11. V revizijskem postopku se določba 104. člena ZNP, da stroške postopka trpi udeleženec, ki mu je naloženo plačilo odškodnine, ne uporabi, če upravičencu do odškodnine zaradi razlastitve ni priznana višja odškodnina od pravnomočno določene. V tem primeru velja splošno pravilo o povračilu stroškov v nepravdnih postopkih, po katerem vsak udeleženec trpi svoje stroške postopka (prvi odstavek 35. člena ZNP).

----

Datum zadnje spremembe:

05.01.2017

Podobni dokumenti:

• Sklep II Ips 927/2006
• Sklep II Ips 406/2010
• Sklep II Ips 337/2007