VSRS Sodba VIII Ips 172/2016

Jedro

Zavzemanje tožeče stranke, da ZPIZ-1 daje možnost uveljavljanja dodane dobe za istega otroka obema staršema, v tem primeru dve leti, če so izpolnjeni drugi pogoji, je zmotno. Besedno zvezo mati ali oče veže ločni veznik „ali“, ki daje dve možnosti; to je prvo ali drugo, ne pa obeh hkrati. Lahko pa si dobo skrbi za otroka v prvem letu starša porazdelita.

Dodana doba ni pokojninska doba. Je doba, ko posameznik ni bil zavarovan, za to dobo niso plačani prispevki, se pa kljub temu upošteva pri ugotavljanju minimalne pokojninske dobe. Z ugotovitveno odločbo, da ima posameznik dodano dobo po ZPIZ-1, si ne more zagotoviti ugodnosti, ki jih zakon ob nastopu zavarovalnega primera ne pozna, ne ureja oziroma v prehodnih določbah ne določa, da se upoštevajo določbe prejšnjih predpisov. Pogoji za uveljavitev posamezne pravice se ugotavljajo ob vložitvi zahtevka na podlagi veljavnega predpisa.

Posebna doba se všteva v pokojninsko dobo ne glede na plačilo prispevkov, pri čemer ta doba vpliva na odmerni odstotek, medtem ko je dodana doba ugodnost, da je posamezniku kljub neizpolnjevanju pogoja pokojninske dobe za pridobitev pravice do starostne pokojnine ta pokojnina priznana, pri čemer dodana doba ne vpliva na njeno odmero. Slednje jasno izhaja iz jezikovne razlage pojmov, definiranih v 8. in tudi v 193. členu ZPIZ-1.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo primarni tožbeni zahtevek za odpravo I. in II. točke odločbe tožene stranke z dne 24. 10. 2013 ter, da se v tožnikovo pokojninsko in zavarovalno dobo šteje obdobje od 26. 10. 1974 do 25. 10. 1975 zaradi skrbi za otroka do enega leta starosti ter obdobje služenja vojaškega roka po podatkih iz uradnih evidenc, tri leta zaključenega študija od 1. 10. 1971 do 30. 9. 1974 in obdobje brezposelnosti od 26. 5. 1995 do 28. 2. 1999. Zavrnilo je tudi podredni tožbeni zahtevek, da se odpravita navedeni odločbi in se zadeva vrne toženi stranki v ponovno obravnavo z navodilom, da se zahtevku ugodi.

2. Sodišče druge stopnje se je strinjalo z dejanskimi razlogi in pravno presojo prvostopenjskega sodišča, zato je zavrnilo pritožbo tožeče stranke in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje je tožeča stranka vložila revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb pravdnega postopka. Sodiščema prve in druge stopnje očita nedopustno razlago jasnih pravnih norm, kar pomeni kršitev 2., 22. in 50. člena Ustave Republike Slovenije. Ne strinja se z razlago, da se v zavarovalno dobo čas skrbi za otroka do enega leta starosti lahko šteje le enemu od staršev. Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (v nadaljevanju ZPIZ-1, Ur. l. RS, št. 106/99 s spremembami) našteva oba starša in ni določeno, da je eden od staršev izključen, če je ta pravica že priznana drugemu staršu. Meni, da je ta pravica lahko priznana obema staršema, če izpolnjujeta vse pogoje, ki jih določa 189. člen ZPIZ-1 in da gre pri sprejeti odločitvi za razlago izven pomena pravne norme. Oporeka tudi odločitvi glede zavrnitve upoštevanja časa zaključenega študija na dodiplomskem študiju, časa, ko je bil prijavljen kot iskalec zaposlitve in časa služenja vojaškega roka. Sodišči napačno razlagata pojma dodane in posebne dobe. Dodano dobo je treba šteti v pokojninsko dobo enako kot posebno dobo, za katero prispevki prav tako niso plačani. Pri tem je treba upoštevati še 187. člen ZPIZ-1, po katerem pokojninska doba kot pogoj za pridobitev in uveljavitev pravic vključuje čas, ki se zavarovancu šteje v pokojninsko dobo brez plačila prispevkov. Po jezikovni razlagi je to dodana doba, katere pa tožena stranka ne upošteva pri odmeri pravic. Tretjo alinejo prvega odstavka 187. člena ZPIZ-1 razlaga tako, da je besedi pokojninska doba zamenjala z besedama posebna doba, s čimer je spremenila pomen določbe. Vztraja, da dodana doba ustreza definiciji posebne dobe in zato sodi v pojem pokojninske dobe. Tožnik glede izdaje odločbe o dodani dobi navaja, da je to ugotovitvena odločba in kot taka predstavlja podlago za vpis v matično evidenco. Tožena stranka bi zato odločbo morala izdati, saj gre za element posamezne pravice. Sklicuje se na Zakon o matični evidenci zavarovancev in uživalcev pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja (v nadaljevanju ZMEPIZ, Ur. l. RS, št. 81/2000 s spremembami), ki določa, da se o zavarovancih vodijo podatki o pokojninski dobi, to je o zavarovalni in posebni dobi. Tožena stranka bi morala upoštevati še določbe Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP, Ur. l. RS, št. 80/99 s spremembami) in izdati odločbo o dodani dobi kadarkoli in ne le ob ugotavljanju pogojev za upokojitev. Iz naštetih razlogov uveljavlja kršitev materialnega prava, ki je uporabljeno drugače kot je zapisano, ignoriranje opozoril pa ima za posledico kršitev pravice do poštenega sojenja in s tem tudi kršitev pravdnega postopka.

4. Revizija je bila v skladu s 375. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami) vročena toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila.

5. Revizija ni utemeljena.

6. Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji (prvi odstavek 367. člena ZPP). Revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni (prvi odstavek 371. člena ZPP).

7. Revizija uveljavlja bistveno kršitev določb pravdnega postopka, ker naj sodišče druge stopnje ne bi odgovorilo na pritožbene navedbe tožeče stranke. Očitek ni utemeljen, saj se je sodišče druge stopnje opredelilo do vseh pritožbenih navedb, ki so odločilnega pomena (prvi odstavek 360. člena ZPP). Sodna odločitev je obrazložena, obrazloženost pa predstavlja element poštenega sojenja in preprečuje kršitev načela enakosti pred zakonom, enakega varstva pravic, vključno s pravico do sodnega varstva. Prav tako ne gre za kršitev 50. člena Ustave Republike Slovenije, to je do pravice do socialne varnosti, ki jo imajo državljani pod pogoji, določenimi z zakonom.

8. Materialno pravo ni bilo zmotno uporabljeno.

9. Zavzemanje tožeče stranke, da ZPIZ-1 daje možnost uveljavljanja dodane dobe za istega otroka obema staršema, v tem primeru dve leti, če so izpolnjeni drugi pogoji, je zmotno. Besedno zvezo mati ali oče veže ločni veznik „ali“, ki daje dve možnosti; to je prvo ali drugo, ne pa obeh hkrati. Lahko pa si dobo skrbi za otroka v prvem letu starša porazdelita. Gre za prvo leto otrokovega življenja, torej za eno leto in toliko časa je mogoče uveljaviti kot dodano dobo v skupnem trajanju. To izhaja iz več določb ZPIZ-1, to je iz 23., 37. in 189. člena. Gre za sistemsko ureditev te pravice v povezavi z dopustom za nego otroka, ki jo prav tako lahko uveljavi le eden od staršev v istem časovnem obdobju in ne oba.

10. Tožnik uveljavlja kršitev materialnega prava glede odločitve o dodani dobi za čas služenja vojaškega roka, študija in brezposelnosti. Dodana doba ni pokojninska doba kot zmotno uveljavlja tožeča stranka (1). Je doba, ko posameznik ni bil zavarovan, za to dobo niso plačani prispevki, se pa kljub temu upošteva pri ugotavljanju minimalne pokojninske dobe, torej pogoja za pridobitev pravice do starostne pokojnine. Kateri so pogoji za to, določa ZPIZ-1, pogoji se ugotavljajo ob nastanku zavarovalnega primera po trenutno veljavnem zakonu. Zavzemanje tožeče stranke, da bi mu morala biti ta doba priznana z odločbo, da bi jo lahko uveljavljal kadarkoli, nima pravne podlage. Z ugotovitveno odločbo, da ima posameznik dodano dobo po ZPIZ-1, si ne more zagotoviti ugodnosti, ki jih zakon ob nastopu zavarovalnega primera ne pozna, ne ureja oziroma v prehodnih določbah ne določa, da se upoštevajo določbe prejšnjih predpisov. Pogoji za uveljavitev posamezne pravice se ugotavljajo ob vložitvi zahtevka na podlagi veljavnega predpisa. Na tej podlagi tožena stranka izda odločbo, ko odloča o posamezni pravici, obveznosti ali pravni koristi, ne pa o posameznih elementih pravic, saj gre za celoto vseh elementov ob upokojitvi oziroma uveljavitvi druge pravice. Z načinom, za katerega se zavzema tožnik, pa bi si posameznik z vložitvijo zahtevkov oziroma izdajo odločbe lahko zadržal pogoje iz prej veljavnega zakona, ki temelji na razmerah v času njegova uveljavitve, kar pa je v nasprotju s sistemom pokojninskega in invalidskega zavarovanja oziroma zakonom, ki je podlaga za odločanje o zahtevku. S tem v zvezi tožeča stranka izpostavlja tudi vprašanje obrazca in uporabe določb ZMEPIZ, ki pa za odločitev v tem sporu ni pomembno, zato revizijsko sodišče nanje ne odgovarja.

11. Napačno je tudi stališče tožeče stranke, da je treba enako obravnavati dodano in posebno dobo. Gre za dve različni dobi, posebna doba se všteva v pokojninsko dobo ne glede na plačilo prispevkov, pri čemer ta doba vpliva na odmerni odstotek, medtem ko je dodana doba ugodnost, da je posamezniku kljub neizpolnjevanju pogoja pokojninske dobe za pridobitev pravice do starostne pokojnine ta pokojnina priznana, pri čemer dodana doba ne vpliva na njeno odmero. Slednje jasno izhaja iz jezikovne razlage pojmov, definiranih v 8. in tudi v 193. členu ZPIZ-1. Člen 187 ZPIZ-1 pa v tretji alineji prvega odstavka ureja vštevanje pokojninske dobe državljanom Slovenije, ki v ZPIZ-1 ni posebej opredeljena. Da ne bi ostali brez pravic kljub dopolnjeni pokojninski dobi pred uveljavitvijo ZPIZ-1, je določeno, da se za njeno upoštevanje uporabijo prej veljavni predpisi, za to dobo pa so tudi plačani prispevki.

12. Ker niso podani z revizijo uveljavljeni razlogi, je revizijsko sodišče v skladu s 378. členom ZPP revizijo zavrnilo kot neutemeljeno.

----

(1) VIII Ips 100/2016.

Datum zadnje spremembe:

20.01.2017

Podobni dokumenti:

• VSRS Sodba VIII Ips 100/2016
• VDSS sodba Psp 481/2015
• Sodba in sklep VIII Ips 504/2007