VSRS Sodba IV Ips 3/2015

Jedro

Občinski redarji so bili tudi pred uveljavitvijo ZPrCP-B pristojni izvajati nadzor na vseh cestah v naselju. Z novelo ZPrCP-B je bilo v prvem odstavku 15. člena ZPrCP za besedno zvezo „cestah v naselju“ dodano besedilo „(vključno z

nekategoriziranimi cestami, ki so dane v javno uporabo)“. Ta sprememba je zgolj pojasnjevalne narave, saj ni uvedla nove oziroma dodatne pristojnosti niti pristojnosti ni zožila, temveč je zgolj pojasnila, da besedna zveza ceste v naselju pomensko vključuje tudi nekategorizirane ceste, ki so dane v javno uporabo.

Izrek

Zahteva za varstvo zakonitosti se zavrne.

Obrazložitev

A.

1. Prekrškovni organ je D. R. z odločbo o prekršku izrekel globo 80 evrov zaradi prekrška po šestem odstavku v zvezi z 21. točko četrtega odstavka 65. člena Zakona o pravilih cestnega prometa (v nadaljevanju ZPrCP). Zoper odločbo o prekršku je storilec vložil zahtevo za sodno varstvo, ki ji je Okrajno sodišče v Ljubljani z izpodbijano sodbo zavrnilo kot neutemeljeno.

2. Vrhovna državna tožilka vlaga

zahtevo za varstvo zakonitosti zaradi bistvene kršitve določb postopka o prekršku iz 1. alineje prvega odstavka 62.a člena ZP-1 (v nadaljevanju ZP-1), ker ni odločil pristojni organ. Sodišče je ugotovilo, da je bil prekršek storjen 29. 8. 2013 na nekategorizirani cesti v naselju kot jo

opredeljuje 38. točka prvega odstavka 2. člena Zakona o cestah (v nadaljevanju ZCes-1). V času storitve prekrška veljavna določba 15. člena ZPrCP po mnenju vložnice ni določala pristojnosti občinskih redarjev za nadzor na teh cestah. Pristojnost občinskih redarjev za nadzor na nekategoriziranih cestah v naselju, ki so dane v javno uporabo, naj bi določil šele Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravilih cestnega prometa (v nadaljevanju ZPrCP-B), ki se je začel uporabljati 1. 9. 2013. Sodišče bi zato moralo ugoditi zahtevi za sodno varstvo, s katero je storilec oporekal stvarni pristojnosti prekrškovnega organa, in odpraviti odločbo o prekršku. Vložnica Vrhovnemu sodišču predlaga,

naj zahtevi za varstvo zakonitosti ugodi in sodbo spremeni tako, da odpravi odločbo prekrškovnega organa.

3. Zahtevo za varstvo zakonitosti je Vrhovno sodišče na podlagi 171. člena ZP-1 v zvezi z drugim odstavkom 423. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) vročilo storilcu, ki nanjo ni odgovoril.

B.

4. Iz opisa prekrška v odločbi prekrškovnega organa izhaja, da je storilec 29. 8. 2013 na Celovški cesti 479 v Ljubljani parkiral osebno vozilo na kraju, kjer je s prometnim znakom II-34 prepovedano ustavljanje in parkiranje, s čimer je kršil določbo 21. točke četrtega odstavka 65. člena ZPrCP. Okrajno sodišče je ob odločanju o zahtevi za sodno varstvo glede kraja storitve prekrška ugotovilo, da

gre za dovozno cesto, ki poteka ob stavbi trgovskega centra Merkur, do katerega ima v času, ko le-ta posluje, dostop vsak, bodisi z vozilom ali kot pešec, torej da gre za tako imenovano nekategorizirano cesto, ki se uporablja za javni promet (38. točka prvega odstavka 2. člena ZCes-1). Glede na takšno ugotovitev je sodišče zaključilo, da je bil v obravnavanem primeru občinski redar kot prekrškovni organ pristojen izvajati nadzor nad določbami ZPrCP o ustavljanju in parkiranju ter izdati odločbo o prekršku.

5. V obrazložitvi sodbe se sodišče sicer res sklicuje na besedilo 15. člena ZPrCP, kakršno velja od 1. 9. 2013, ko je bilo spremenjeno z novelo ZPrCP-B. Vendar ni mogoče pritrditi stališču vrhovne državne tožilke, da pred uveljavitvijo ZPrCP-B, torej ob storitvi prekrška in uvedbi obravnavanega postopka, občinski redarji niso bili pristojni izvajati nadzora na nekategoriziranih cestah v naselju. Takrat veljavna določba prvega odstavka 15. člena ZPrCP je namreč glasila: „Občinski redarji na cestah v naselju, na občinskih cestah zunaj naselja in nekategoriziranih cestah zunaj naselja, ki se uporabljajo za javni cestni promet, izvajajo nadzor nad določbami tega zakona: ...“ Jezikovna razlaga citiranega besedila pove, da občinski redarji izvajajo nadzor (med drugim) na vseh cestah v naselju, saj določba ni omejevala nadzora zgolj na občinske ceste v naselju - kot neutemeljeno trdi vložnica, niti na kakšno drugo vrsto cest (na primer javne ceste in podobno).

6. Niti ZPrCp niti ZCes-1 posebej ne opredeljujeta besedne zveze cesta v naselju, zato je treba izhajati iz določbe 5. točke prvega odstavka 2. člena ZCes-1: „cesta je površina, omejena z mejo cestnega sveta, ki jo lahko uporabljajo vsi ali pa le določeni udeleženci v prometu pod pogoji, določenimi z zakonom in drugimi predpisi.“ Kolikor se takšna površina nahaja znotraj naselja (kar v konkretnem primeru ni sporno), govorimo o cesti v naselju.

7. Izhajajoč iz navedenega je ugotoviti, da so bili občinski redarji tudi pred uveljavitvijo ZPrCP pristojni izvajati nadzor na vseh cestah v naselju, torej na vseh površinah v naselju, omejenih z mejo cestnega sveta, ki jih lahko uporabljajo vsi ali pa le določeni udeleženci v prometu pod pogoji, določenimi z zakonom in drugimi predpisi. Z novelo ZPrCP-B je bilo za besedno zvezo „cestah v naselju“ dodano besedilo v oklepaju: (vključno z nekategoriziranimi cestami, ki so dane v javno uporabo). Z nomotehničnega vidika je ta sprememba zakona zgolj pojasnjevalne narave, saj ni uvedla nove oziroma dodatne pristojnosti niti pristojnosti ni zožila, temveč je zgolj pojasnila(1), da besedna zveza ceste v naselju pomensko vključuje tudi nekategorizirane ceste, ki so dane v javno uporabo. Te ceste so torej tudi pred novelo spadale med ceste v naselju, na katerih so bili občinski redarji pristojni izvajati nadzor in odločati kot prekrškovni organi. Sodišče prve stopnje je torej pravilno zaključilo, da ni podana kršitev iz druge alineje 62. člena ZP-1 oziroma iz 1. alineje prvega odstavka 62. a člena ZP-1, saj je odločil stvarno pristojni prekrškovni organ.

8. Ker ni ugotovilo kršitve zakona, na katero se sklicuje vrhovna državna tožilka, je Vrhovno sodišče zahtevo za varstvo zakonitosti zavrnilo (425. člen ZKP v zvezi s 171. členom ZP-1).

----

(1) Tako izhaja tudi iz obrazložitve predloga ZPrCP-B (Poročevalec Državnega

zbora z dne 31. 5. 2013, str. 10).

Datum zadnje spremembe:

26.05.2015

Podobni dokumenti:

• Sodba IV Ips 43/2009
• VSL Sklep PRp 514/2022
• VSRS Sodba IV Ips 13/2016, enako tudi IV Ips 11/2016, IV Ips 15/2016