Sodba U 1691/95

Jedro

Zahteva za denacionalizacijo, ki je bila vložena pred uveljavitvijo ZDen, bi se smatrala za vloženo na dan uveljavitve zakona, če bi bila popolna. Če zahteva ni bila popolna, je bil upravni organ dolžan vlagatelja obvestiti, kaj mora storiti, da se pomanjkljivosti odpravijo in mu določiti rok, ki ne sme biti krajši od 30 dni.

Izrek

Tožbi se ugodi in se odpravi odločba Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije št. ... z dne 22.9.1995.

Obrazložitev

Tožena stranka je zavrnila pritožbo tožeče stranke zoper sklep Sekretariata za kmetijstvo, gozdarstvo in veterino občine K. z dne 21.7.1994. Upravni organ prve stopnje je zavrgel zahtevo, ki jo je vložila tožeča stranka za vrnitev vinograda, kot prepozno z obrazložitvijo, da je bila vložena po skrajnem roku za vlaganje zahtevkov za denacionalizacijo, ki je potekel 7.12.1993, vloga pa je bila vložena 17.2.1994. Tožena stranka je v obrazložitvi izpodbijane odločbe navedla, da je tožeča stranka vložila zahtevo za denacionalizacijo po preteku prekluzivnega roka in zato ni pogojev za uvedbo upravnega postopka. V predmetnem spisu se res nahaja dopis I.K. z dne 12.9.1990, s katerim je ta pri Občini K. vložila zahtevo za uveljavljanje pravic za podržavljeno premoženje. Zahteva za vrnitev premoženja je bila vložena pod št. ... v času, ko Zakon o denacionalizaciji (ZDen) še ni začel veljati oziroma še ni bil sprejet. V skladu z 12. členom Navodila za poslovanje v zvezi z zahtevami za denacionalizacijo se zahteva, ki se je smiselno nanašala na vrnitev podržavljenega premoženja in je bila poslana pristojnemu organu pred uveljavitvijo zakona, šteje, da je bila vložena na dan uveljavitve zakona, če je bila popolna po določbah Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP) in ZDen. Če zahteva ni bila popolna, je bil upravni organ dolžan vlagatelja obvestiti o tem, kaj mora storiti, da se pomanjkljivosti odpravijo in mu določiti rok, ki ne sme biti krajši od 30 dni. Vendar pa po mnenju tožene stranke ta rok ne sme izteči po 7.12.1993, ker se za te zahteve šteje, da so bile vložene tisti dan, ko so bile pomanjkljivosti v celoti odpravljene in so bile popolne po določbah ZUP in ZDen. V 62. členu ZDen pa je navedeno, katere podatke mora vloga vsebovati, da je popolna. Vlogi morajo biti priloženi tudi dokumenti, predpisani v tem členu. Ker je bil datum vložitve zahteve vezan na popolnost vloge za denacionalizacijo in ker je bil rok za vložitev zahtevkov 7.12.1993 prekluziven, vloga tožeče stranke pa še vedno nepopolna in vložena po navedenem datumu, je po stališču tožene stranke sklep prvostopnega upravnega organa pravilen in zakonit.

Tožeča stranka v svoji tožbi navaja, da je že v pritožbi zoper sklep prve stopnje navedla, da je bila vloga I.K. za vračilo podržavljenega premoženja vložena 12.9.1990 pri Občini K.. V letu 1991 je I.K. - mati tožeče stranke umrla, sama tožeča stranka pa je bila prepričana, da je vloga popolna, saj njena pokojna mati ni prejela nobenega poziva na dopolnitev vložene vloge, prav tako pa ni prispela na njen naslov nobena pisemska pošiljka po materini smrti. Tožeča stranka se je osebno pozanimala pri upravnem organu, kdaj bo obravnavana zahteva njene pokojne matere, takrat pa ji je bilo naročeno, naj predloži mrliški list za pokojnico ter svoj rojstni list. Vse to ji je bilo le ustno naročeno, pismenega obvestila o tem pa ni sprejela. Z dopisom z dne 14.2.1994 je poslala upravnemu organu zahtevane dokumente in pri tem smatrala, da je vstopila v postopek denacionalizacije kot zakonita dedinja vlagateljice zahtevka. Zato je presenetljiva odločba upravnega organa prve stopnje, ki je štel, da je bil šele 14.2.1994 vložen zahtevek za denacionalizacijo. Odločitev tožene stranke, kot tudi upravnega organa prve stopnje, ni pravilna, ker nihče ni bil pisno pozvan na dopolnitev vloge I.K., katero pa je vsekakor šteti za pravočasno.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri izpodbijani odločbi in predlaga, da sodišče tožbo zavrne.

Tožba je utemeljena.

Tožena stranka v izpodbijani odločbi le citira določila ZDen in Navodila za poslovanje v zvezi z zahtevami za denacionalizacijo, ne odgovarja pa na pritožbene navedbe tožeče stranke v zvezi s postopkom upravnega organa glede vloge I.K. Tako iz izpodbijane odločbe ni razvidno, ali je upravni organ prve stopnje obravnaval vlogo iz leta 1990 kot popolno, ali je to vlogo poslal v dopolnitev, kakšen je bil nasploh postopek s to vlogo in kakšna je odločitev o njej. Tožena stranka sicer pravilno navaja, da je bil skrajni rok za vložitev zahteve za denacionalizacijo 7.12.1993, vendar pa ta prekluzivni rok ni bil prekoračen, če je pravna prednica tožeče stranke res vložila zahtevo za denacionalizacijo že 12.9.1990. V posledici tega pa tudi ni mogoče obravnavati vloge tožeče stranke iz leta 1994 kot zahtevek za denacionalizacijo. Do vsega tega pa se tožena stranka v izpodbijani odločbi ni opredelila.

ZDen v 2. odstavku 6. člena določa, da se v postopkih za uveljavljanje pravic po tem zakonu uporablja ZUP, če ta zakon ne določa drugače. ZDen nima posebnih določil glede vloge, zato se uporabljajo določbe členov 64. do 69. ZUP. Po določbi 68. člena ZUP organ ne sme zavreči vloge, če je ta formalno pomanjkljiva ali nerazumljiva ali nepopolna. Organ mora vložniku določiti rok za odpravo pomanjkljivosti. Če vložnik v določenem roku odpravi pomanjkljivosti se šteje, da je bila vloga od samega začetka v redu. Če pa tega ne stori in zaradi tega vloge ni mogoče obravnavati, se šteje, da vloga sploh ni bila vložena. V takem primeru organ izda sklep. Na to posledico pa mora vložnika posebej opozoriti.

Navedene določbe ZUP upošteva v 11. in 12. členu tudi Navodilo za poslovanje v zvezi z zahtevami za denacionalizacijo, ki je bilo izdano na podlagi 5. odstavka 85. člena ZDen. Tožena stranka v obrazložitvi svoje odločbe samo ugotavlja, da se v spisu nahaja dopis I.K. z dne 12.9.1990, s katerim je pri Občini K. vložila zahtevo za uveljavljanje pravic za podržavljeno premoženje. Zahteva, ki je bila vložena pred uveljavitvijo ZDen, bi se smatrala za vloženo na dan uveljavitve zakona, če bi bila popolna. Če zahteva ni bila popolna, je bil upravni organ dolžan vlagatelja obvestiti kaj mora storiti, da se pomanjkljivosti odpravijo in mu določiti rok, ki ne sme biti krajši od 30 dni.

Tožena stranka kot tudi upravni organ prve stopnje v postopku nista dovolj upoštevala postopkovnih pravil, kar bi lahko vplivalo na rešitev zadeve.

Sodišče je tožbi ugodilo in odpravilo izpodbijano odločbo na podlagi 2. odstavka 42. člena ZUS (Uradni list SFRJ, št. 4/77). Določbo tega zakona in določbe ZUP je sodišče smiselno uporabilo kot predpise Republike Slovenije po določbi 1. odstavka 4. člena Ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I in 45/I/94) in 1. odstavka 94. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št.

50/97).

Datum zadnje spremembe:

22.08.2009

Podobni dokumenti:

• VSC sklep Cp 2111/2004
• Sklep I Up 131/2008
• VSL sklep II Cpg 1193/99