Sodba U 1571/95

Jedro

Nepopolna vloga za denacionalizacijo, ki jo stranka kljub pozivu upravnega organa in opozorilu na posledice, če vloge v roku ne bo dopolnila, te ne dopolni, se zavrže.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila tožničino pritožbo zoper odločbo prvostopnega organa, s katero je zavrgel njeno zahtevo za denacionalizacijo dednega deleža po pokojnem Alojziju B., ker tožnica tudi po pozivu, naj svojo vlogo dopolni in opozorilu na posledice, če tega ne bo storila, vloge ni dopolnila. Tožena stranka navaja, da je prvostopni organ, skladno z določbo 1. odstavka 68. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP) tožnico pravilno pozval, naj svojo vlogo dopolni s potrdilom o državljanstvu za Alojzija B., historičnimi zemljiškoknjižnimi vpisi ter historičnimi izpisi iz katastra in mapne kopije. Tožnica je v roku predložila le potrdilo o državljanstvu Alojzije B., roj. 6.3.1924. Potrdilo se torej nanaša na osebo ženskega spola, ki pa s predmetno denacionalizacijsko zadevo nima nobene zveze. Tožnica tudi ni prosila za podaljšanje roka za dopolnitev zahteve, pač pa je ostala pasivna. Res je sicer, da je prvostopni organ v obrazložitvi napačno navedel, da je bil dedni delež podržavljen tožničinemu očetu, v resnici pa je bil podržavljen tožničinemu bratu, ki ima enako ime, vendar to na pravilnost odločitve na vpliva, saj postane pravnomočen samo izrek odločbe, ne pa tudi obrazložitev.

Tožnica v upravnem sporu izpodbija navedeno odločbo in navaja, da je vse zahtevane listine, ki so se od nje zahtevale, ko se je zglasila na občini, pravočasno dostavila. Navaja, da ni sama kriva, če je organ, ki je izdal potrdilo o državljanstvu, v njem navedel žensko ime namesto moškega (Alojzija namesto Alojzij). Že v pritožbah je navedla, da ne zahteva dednega deleža iz denacionalizacije po pokojnem očetu Alojzu B., ampak vračilo denarja, ki je bil plačan za zaplenjeni dedni delež po pokojnem bratu Alojzu B. takratni občini in to preko sodišča. Smiselno predlaga, da sodišče odpravi izpodbijano odločbo.

V odgovoru na tožbo tožena stranka vztraja pri izpodbijani odločbi in sodišču predlaga, da tožbo zavrne.

Tožba ni utemeljena.

Vloga je formalno pomanjkljiva, če ne vsebuje podatkov iz 67. člena ZUP oziroma drugih z zakonom predpisanih podatkov. Zakon o denacionalizaciji (ZDen) v 62. členu določa, da je treba k zahtevi za denacionalizacijo priložiti med drugim tudi potrdilo o vpisu upravičenca v evidenco o državljanstvu in kolikor se zahteva nanaša na nepremičnino tudi zemljiškoknjižni izpisek z vsemi vpisi in izbrisi v zemljiškoknjižnih vložkih, v katerih so bile vpisane podržavljene nepremičnine od 15.5.1945 dalje do dneva vložitve zahtevka, ali overjeno fotokopijo zemljiškoknjižnega vložka s temi podatki ter zemljiškokatastrske podatke o legi, površini in vrsti rabe parcel po stanju v času podržavljenja.

Kot pravilno ugotavlja tožena stranka v izpodbijani odločbi, podatki v spisu pa to potrjujejo, tožnica k denacionalizacijski zahtevi, listin iz katerih bi bili razvidni navedeni podatki ni priložila, zato jo je upravni organ v skladu z 68. členom ZUP pozval, da v roku določenem v pozivu predloži te listine in jo tudi opozoril na posledice. Ker tožnica v roku zahtevanih podatkov (razen potrdila o državljanstvu, ki se glasi na žensko ime) ni predložila in tudi ni zaprosila za podaljšanje roka, je prvostopni organ, ki zaradi tega zahteve ni mogel obravnavati, ravnal pravilno in v skladu z zakonom (2. odstavek 68. člena ZUP), ko je zahtevo s sklepom zavrgel.

Po pregledu spisne dokumentacije sodišče zavrača tožbeno navedbo, da je tožnica v roku predložila vse kar je prvostopni organ od nje zahteval. To je bilo tožnici pojasnjeno tudi dne 23.5.1994, ko se je oglasila pri upravnem organu, torej že po izdaji prvostopne odločbe, in je v spisu zabeleženo pod uradnim zaznamkom. V zvezi s trditvijo, da tožnica ni kriva, če ji je upravni organ, ki ji je izdal zahtevano potrdilo o državljanstvu za denacionalizacijskega upravičenca Alojzija B., le-to izdal na ime Alojzije B., sodišče pripominja, da je dolžnost stranke, preden listino izroči upravnemu organu, da le-to preveri, med drugim tudi o tem, ali se nanaša na ime osebe za katero je bilo potrdilo zaprošeno. V zvezi z navedbo, da je upravni organ v obrazložitvi sklepa napačno navedel, da je bil dedni delež podržavljen tožničinemu očetu, namesto bratu z istim imenom, pa sodišče pojasnjuje, da je to sicer pomanjkljivost obrazložitve, ki pa na samo odločitev v tem primeru ni imela nikakršnega učinka.

Glede na navedeno je sodišče tožbo zavrnilo na podlagi 2. odstavka 42. člena Zakona o upravnih sporih, ki ga je smiselno uporabilo kot republiški predpis, skladno s 1. odstavkom 4. člena Ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I in 45/I/94).

Datum zadnje spremembe:

22.08.2009

Podobni dokumenti:

• VSL sklep I Cp 2359/93
• Sodba U 1016/94-7
• Sodba I Up 367/2002