Sodba Ur 15/92

Jedro

Če pritožbeni organ ni v celoti odločil o pritožbi, lahko tožeča stranka glede tega dela sproži računski upravni spor kot da bi bila pritožba v tem delu zavrnjena, šele potem, če pritožilcu organ v dodatnem 7 dnevnem roku po zahtevi za odločitev ne odloči.

Izrek odločbe SDK je določen, če vsebuje znesek prispevka oz. davka, ki ga mora stranka plačati oz. če določa čas za katerega mora obračunati in plačati obresti in znesek, od katerega mora to storiti.

Izrek

I. Tožba se v obsegu, v katerem izpodbija odločbo Službe družbenega knjigovodstva v Republiki Sloveniji, centrale, ... z dne 8.5.1992 št. ... zato, ker nima odločitve o pritožbi zoper točko I/1,2 in 3 ter II in III izreka odločbe službe družbenega knjigovodstva prve stopnje, zavrže.

II. V ostalem se tožbi ugodi in se v točki I.izreka navedena odločba Službe družbenega knjigovodstva v Republiki Sloveniji, centrale ... , odpravi.

Obrazložitev

Služba družbenega knjigovodstva prve stopnje je pri kontroli finančno materialnega poslovanja tožeče stranke za leto 1990 ugotovila, da naj bi v poslovanju tožeče stranke prišlo do raznih nezakonitosti in nepravilnosti. Da bi te odpravila, je tožeči stranki naložila izvedbo raznih dejanj. V izreku svoje odločbe je ta dejanja opredelila s točkami I/1-15, II in III.

Odločbo službe družbenega knjigovodstva prve stopnje je tožeča stranka izpodbijala s pritožbo, vendar ne v celoti, ampak samo v točkah I/1-5, 10 ter 12-15, II in III njenega izreka. Z izpodbijano odločbo je tožena stranka odločila o pritožbi tako, da je spremenila prvostopno odločbo v točkah I/4, 5, 10 ter 12-15 izreka, o pritožbi zoper točke I/1-3, II in III izreka prvostopne odločbe (tudi te je tožeča stranka izpodbijala s pritožbo), tožena straka ni odločila. Odločbo službe družbenega knjigovodstva druge stopnje izpodbija tožeča stranka s pravočasno vloženo tožbo. Toženi stranki očita, da z izpodbijano odločbo ni odločila o nekaterih odločitvah službe družbenega knjigovodstva prve stopnje, katere je tudi izpodbijala s pritožbo. V kolikor pa je o pritožbi odločila, pa je izrek izpodbijane odločbe v vseh točkah pomanjkljiv in nerazumljiv, zaradi česar izpodbijane odločbe ni mogoče izvršiti. Sodišču predlaga, naj izpodbijano odločbo odpravi.

V odgovoru na tožbo predlaga tožena stranka zavrnitev tožbe kot neutemeljene.

K točki I) izreka:

Tožeča stranka je s pritožbo zoper odločbo službe družbenega knjigovodstva prve stopnje slednjo izpodbijala tudi v točkah I/1-3, II in III njenega izreka. O tem delu pritožbe tožena straka z izpodbijano odločbo ni odločila. Odločbe službe družbenega knjigovodstva prve stopnje v omenjenem delu ni spremenila niti odpravila pa tudi pritožbe ni v tem delu zavrnila kot neutemeljene. Zakon o upravnih sporih (Uradni list SFRJ, št. 4/77; v nadaljevanju:

ZUS), ki se smiselno uporablja v računskih upravnih sporih (68. člen zakona o službi družbenega knjigovodstva - Uradni list SFRJ, št. 70/83 ... 79/90), predvideva v 26. členu tudi možnost sproženja (računskega) upravnega spora takrat, kadar organ druge stopnje ne izda odločbe o strankini pritožbi v 60-dneh (krajšega roka v računskih upravnih sporih poseben predpis ne določa). Tožena stranka ni v omenjenem roku izdala odločbe o pritožbi tožeče stranke zoper odločitve v točkah I/2-3, II in III izreka odločbe prve stopnje. Zato ima tožeča stranka načeloma pravico sprožiti računski upravni spor, kot da bi bila njena pritožba zoper odločbo prve stopnje v tem delu zavrnjena. Sprožila pa ga bo lahko šele potem, če tožena stranka na njeno novo zahtevo, da odloči o pritožbi tudi v delu, o katerem še ni odločila, v nadaljnjih sedmih dneh o njej ne bo odločila (1. odstavek 26. člena ZUS).

Tožeča stranka še ni zahtevala od tožene stranke, da odloči tudi o tistem delu prtožbe, o katerem še ni odločila. Zato je njena tožba v tem delu prezgodnja. Čim pa je tako, jo je moralo sodišče zavreči (1. točka 1. odstavka 30. člena ZUS).

K točki II) izreka:

Zakon o splošnem upravnem postopku res določa, da mora biti dispozitiv odločbe kratek in določen (2. odstavek 208. člena zakona), kot to navaja tožena stranka. Toda kratkost dispozitiva ne sme iti na škodo njegove določenosti. Določen pa dispozitiv ni takrat, kadar je tako nepopolen ali nejasen, da iz njega ni mogoče nedvomno razbrati obveznosti stranke. Takšen pa je dispozitiv izpodbijane odločbe.

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka naložila tožeči stranki, da mora plačati razne obveznosti (davke, prispevke, obresti od prepozno plačanih davkov in prispevkov) ter nastale poslovne spremembe knjigovodsko ustrezno izkazati. Pri tem pa pri vsakem od naloženih ukrepov nekaj manjka za to, da bi bil izrek jasen in določen tako, da pri tožeči stranki ne bi povzročal dvomov, kaj mora storiti. Manjka ali znesek, ki ga mora tožeča stranka plačati, natančna opredelitev časa, za katerega mora tožeča stranka obračunati in plačati obresti, ali pa znesek, od katerega mora obračunati obresti (če že tožena stranka ni sama obračunala obresti, bi morala navesti, od katerega dne dalje mora tožeča stranka obračunati in plačati obresti in ne samo, do katerega dne). V posledici tega tudi ni jasno, kakšne poslovne spremembe naj tožeča stranka izkaže v svojem knjigovodstvu. Vse to ima za posledico, da izpodbijane odločbe tudi ni mogoče preizkusiti, na kar tožeča stranka v tožbi pravilno opozarja.

Tožena stranka zmotno meni, da v izreku, s katerim je bilo tožeči stranki naloženo naprimer plačilo obresti, teh ni treba obračunati niti določiti, od kdaj in do kdaj jih je treba obračunati. Zaradi pogostega spreminjanja obrestnih mer se je sicer res izoblikovala praksa, da se v izrekih odločb obrestne mere ne navajajo. Zaradi določenosti obveznosti pa je vsekakor treba navesti, ali obračunan znesek obresti, kakor to službe družbenega knjigovodstva prve stopnje praviloma (in tudi pravilno) delajo, ali pa dan, od katerega in do katerega je treba obračunati in plačati obresti, pa tudi od katerega zneska jih je treba obračunati.

Zgoraj navedene pomanjkljivosti so posledica premajhnega upoštevanja pravil upravnega postopka. To pa je po 2. odstavku 39. člena ZUS razlog za odpravo odločbe. Zato je sodišče tožbi tožeče stranke, v kolikor je ni zavrglo, ugodilo in izpodbijano odločbo odpravilo.

Datum zadnje spremembe:

22.08.2009

Podobni dokumenti:

• Sklep I Up 189/2001
• Sklep I Up 96/99
• VDSS sklep Psp 186/2013