Sodba U 149/92

Jedro

Zavrnitev oprostitve plačila carine za uvoz sestavljenega terenskega avta, ker ne gre za specifično opremo in dele te opreme, namenjene za gašenje požarov.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Prvostopni upravni organ je z odločbo zavrnil zahtevek podjetja za oprostitev plačila carine za terenski avto, ki se uvaža za tožečo stranko kot uporabnika.

Tožena stranka je z izpodbijano odločbo zavrnila pritožbo tožeče stranke. Menila je, da je prvostopni organ pravilno odločil. Po njenem mnenju je namreč nesporno, da blago, ocarinjeno po uvozni carinski deklaraciji, ne predstavlja specifične opreme niti delov te opreme v smislu določb 11. točke 1. odstavka 29. člena carinskega zakona, saj gre za terensko vozilo, ki se bo šele dodatno opremilo, ne gre pa za specialno gasilsko vozilo. Po mnenju tožene stranke torej ni pogojev za oprostitev plačila carine na podlagi navedene določbe carinskega zakona.

Tožeča stranka v tožbi navaja, da je iz podatkov v upravnih spisih razvidno, da je podjetje zanjo kot uporabnika predložila potrdilo, da se navedeno vozilo ne izdeluje v državi. Hkrati je Republiški inšpektorat za požarno varnost v Ljubljani podal izjavo z , iz katere je razvidno, da vozilo po svojem namenu ustreza gasilskim tehničnim sredstvom, opredeljenim v 70. členu zakona o varstvu pred požarom. Nedvomno je navedeni inšpektorat tisti pristojni organ, ki presoja, ali je vozilo namenjeno gašenju požarov, ali ne. Upravni organ mora pri svoji odločitvi to mnenje oziroma izjavo obvezno upoštevati. V nasprotnem primeru bi moral vsaj pojasniti zakaj ni upoštevana. Z navedbami v pritožbi proti prvostopni odločbi, da bo vozilo še dodatno opremljeno, je namreč hotela še bolj nazorno utemeljiti namembnost vozila, vendar pa te navedbe še ne pomenijo, da predmetno vozilo ni že sedaj specialno vozilo. Po njenem mnenju povsem zadošča izjava navedenega inšpektorata glede namembnosti vozila. Če pa je upravni organ smatral, da ta izjava ne zadošča, bi moral v upravnem postopku pozvati podjetje, da specificira račun oziroma se opredeli do tega, ali gre za specialno vozilo, ali ne oziroma pozvati navedeni inšpektorat, da v tej smeri dopolni svojo izjavo. Po vložitvi tožbe je ugotovila, da je prvostopni organ v istovetni zadevi, to je nabavi terenskega vozila znamke za potrebe drugega gasilskega društva izdal odločbo, z dne 16.9.1991, ki jo prilaga tožbi, s katero je uporabnika oprostil plačila carine. Opozarja, da v vmesnem časovnem obdobju ni prišlo do nikakršne spremembe predpisov na tem področju, ki bi narekovali drugačno odločitev v njeni zadevi, kot je v zadevi gasilskega društva Žužemberk. Predlaga, da sodišče odpravi izpodbijano odločbo.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo v celoti prereka tožbeni zahtevek in vztraja pri razlogih iz izpodbijane odločbe. Pri tem pa dodaja:

Prvostopni organ je namreč s pregledom blaga ugotovil, da blago - terenski avto sodi v tarifno številko 87 03.335 carinske tarife, z imenovanjem: motorna vozila za prevoz ljudi s prostornino cilindrov nad 2500 ccm, sestavljena terenska vozila. Zato je prvostopni organ podatkom v uvozni carinski deklaraciji pritrdil in jih potrdil kot svojo ugotovitev. Kolikor bi zadevno vozilo predstavljalo specifično gasilsko opremo, bi bil po mnenju tožene stranke uvrščen v tarifno številko 8705.30 carinske tarife z imenovanjem: motorna vozila za posebne namene, gasilska vozila. Zato tožena stranka ugovarja v celoti trditvam tožeče stranke, da bi morala pozvati, da specificira račun oziroma se opredeli do tega, ali gre za specialno vozilo, ali ne. Po mnenju tožene stranke pa se s potrdilom Republiškega inšpektorata za požarno varnost v Ljubljani, skladno s 27. členom pravilnika o postopku za uveljavljanje pravice do carinske oprostitve, dokazuje, da se zadevno blago uvaža za potrebe gasilskih organizacij. Predlaga, da sodišče zavrne tožbo kot neutemeljeno.

Tožba ni utemeljena.

Po določbi 11. točke 1. odstavka 29. člena carinskega zakona (CZ - Uradni list SFRJ, št. 10/76, 36/79,52/79, 12/82, 61/82, 7/84, 25/85, 38/86, 28/88, 40/89, 70/89, 21/90 in 34/90 - p.b.), ki se po določbi 1. odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I) začasno smiselno uporablja kot republiški predpis, so plačila carine oproščena gasilske organizacije in organizacije združenega dela oziroma podjetja, ki izdelujejo gasilsko opremo - za specifično opremo in dele te opreme, ki se ne izdeluje v državi, namenjena pa je za gašenje požarov. Po določbi 27. člena pravilnika o postopku za uveljavljanje pravice do carinske oprostitve (Pravilnik - Uradni list SFRJ, št. 46/86, 31/87, 55/88, 73/89 in 18/90 in Uradni list RS, št. 32/91-I) mora upravičenec do ugodnosti iz 11. točke 1. odstavka 29. člena carinskega zakona, da bi jo uveljavil, skupaj s prošnjo za carinsko oprostitev predložiti carinarnici potrdilo za notranje zadeve pristojnega republiškega organa, s katerim se dokazuje, da se specifična oprema in njeni deli uvažajo za gasilske organizacije, oziroma izjavo, da se specifična oprema in njeni deli uvažajo za proizvodnjo opreme, ki je namenjena za gašenje požarov. Po določbi 70. člena zakona o varstvu pred požarom (Uradni list SRS, št. 2/76 in 15/84) so gasilska tehnična sredstva po tem zakonu sredstva in naprave, ki so namenjena za osebno in kolektivno zaščito ljudi in premoženja ter za gašenje in reševanje ljudi in premoženja.

Po presoji sodišča sta prvostopni organ in tožena stranka pravilno odločila in v skladu s citiranimi materialnimi predpisi. Iz uvozne carinske deklaracije št. 16505 z dne 2.12.1991, ki jo je vložil deklarant in carinski zavezanec za tožečo stranko kot uporabnika, in iz carinske prijave za uvoz in tranzit blaga, ki se vskladišči v javno carinsko skladišče št. 8.248 z dne 29.11.1991, ki sta v upravnih spisih, je razvidno, da gre v konkretnem primeru za uvoz sestavljenega terenskega vozila. V citirani uvozni carinski deklaraciji je namreč navedena tarifna številka carinske tarife (Uradni list SFRJ, št. 81/87, 14/88, 55/89 in 59/90 - v zvezi s 1. odstavkom 4. člena navedenega ustavnega zakona) 8.703.335 in šifra carinske postavke št. 87 03 33.501, ki se nanašata na sestavljeno terensko vozilo, in ne, kot to pravilno ugotavlja tožena stranka v odgovoru na tožbo, tarifna številka carinske tarife 8705.30 in šifra carinske postavke 87 05 30005, ki se nanašata na gasilsko vozilo kot motorno vozilo za posebne namene. Tudi tožeča stranka v pritožbi proti prvostopni odločbi navaja, da bo navedeno uvoženo vozilo dodatno opremljeno s svetlobno in zvočno opremo (luči,sirena, UKV postaja), s priključkom za prikolico, ki bo ustrezala vsem tehničnim predpisom, in najnujnejšo osebno opremo sedmih gasilcev tako, da bo tako opremljeno vozilo s prikolico (z orodjem za gašenje) izključno namenjeno gašenju požarov.

Glede na navedeno niso upoštevne tožbene navedbe tožeče stranke, da gre v konkretnem primeru pri uvozu navedenega vozila za specifično opremo in dele te opreme, ki se ne izdeluje v državi, namenjena pa je za gašenje požarov (citirana določba 11. točke 1. odstavka 29. člena carinskega zakona), v zvezi s katero bi bila tožeča stranka ob uvozu takega vozila oproščena plačila carine. To namreč ne izhaja iz citiranih podatkov in listin v upravnih spisih in po presoji sodišča tudi nima podlage v citiranih materialnih predpisih. V pritožbi proti prvostopni odločbi in delno v tožbi pa po presoji sodišča po tožeči stranki zatrjevana prihodnja opremljenost navedenega vozila s specifično opremo, namenjeno za gašenje požarov, ne pomeni, da je bilo mogoče to vozilo že ob uvozu šteti za specifično opremo za navedeni namen.

Na tako presojo sodišča ne more vplivati sklicevanje tožeče stranke v tožbi na citirano odločbo prvostopnega organa v drugem upravnem postopku, saj te odločbe ni mogoče presojati v tem upravnem sporu. Ker je torej izpodbijana odločba zakonita, je sodišče tožbo zavrnilo kot neutemeljeno na podlagi 2. odstavka 42. člena zakona o upravnih sporih, ki se po določbi 1. odstavka 4. člena navedenega ustavnega zakona začasno smiselno uporablja kot republiški predpis.

Datum zadnje spremembe:

22.08.2009

Podobni dokumenti:

• Sodba U 469/92-7
• Sodba U 709/92-6
• Sodba U 570/92-5