<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

Sodba U 164/92

Sodišče:Vrhovno sodišče
Oddelek:Upravni oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSRS:1993:U.164.92
Evidenčna številka:VS00146
Datum odločbe:07.01.1993
Področje:UPRAVNI POSTOPEK
Institut:postopek - poprava pomote v zadevi stikov z otrokom

Jedro

Pravica očeta do stikov z otrokom ne more biti odvisna od rešitve premoženjskih vprašanj in ostalih nesporazumov med staršema.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z odločbo Centra za socialno delo z dne so bili, razvezanemu zakoncu tožnice, določeni osebni stiki z njuno mladoletno hčerjo.

Na tožničino pritožbo, da je izrek navedene prvostopne odločbe nerazumljiv, je prvostopni organ na podlagi 219. člena zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP) izdal sklep o popravi pomote z dne 12.7.1991, v katerem je spremenil izrek prvostopne odločbe, tako, da je bilo iz njega nedvoumno razvidno, v kakšnem obsegu in v kakšnih časovnih intervalih se določi pravica očeta do stikov z otrokom.

Tožnica se je pritožila tudi zoper navedeni popravni sklep.

Tožena stranka je skupno obravnavala pritožbo zoper odločbo in zoper popravni sklep in obe pritožbi zavrnila z odločbo št. 567-31/91 dne 16.9.1991. Zoper to odločbo je tožnica sprožila upravni spor. To sodišče je tožbi v navedenem upravnem sporu ugodilo in odpravilo navedeno odločbo z dne 12.12.1991.

V navedeni sodbi je sodišče ugotovilo, da bi prvostopni organ ne smel spreminjati nejasnega izreka prvostopne odločbe po 219. členu ZUP, marveč le na način in ob pogojih, ki jih določa 235. člen ZUP. Tožena stranka, ki je obravnavala pritožbo zoper navedeni sklep, te 1 skladno z navodili tega sodišča odpravljene nezakonitosti pri izdaji sklepa.

Pri obravnavi pritožbe zoper prvostopno odločbo pa je tožena srtranka ugotovila, da je njen izrek res nejasen. Zato je odločbo odpravila in sama rešila zadevo. Tožena stranka ugotavlja, da je prvostopni organ vodil postopek na podlagi zahteve očeta skladno z določbami zakona o splošnem upravnem postopku in zakona o socialnem skrbstvu. Pritožnica je bila pravočasno povabljena na ustno obravnavo. Za pripravo na obravnavo je imela na razpolago devet dni. Glede na to ji je bila dana možnost, da se udeležuje ugotovitvenega postopka in da se izjavi o vseh okoliščinah in dejstvih, pomembnih za odločitev. Prvostopni organ je ugotovil, da je otrok navezan tudi na očeta in da ne obstajajo razlogi, da bi se njegovi stiki z očetom omejevali. V postopku pred prvostopnim organom je podala mnenje tudi strokovna komisija Centra za socialno delo. Ta je potrdila, da lahko dajo štiriletnemu otroku občutek varnosti le redni in zanesljivi ter dovolj pogosti stiki s starši. Tako ugotovljeno dejansko stanje je predstavljalo dovolj zanesljivo podlago za odločitev tožene stranke v tej zadevi.

Zoper takšno odločbo je tožnica sprožila upravni spor. Tožbo vlaga zaradi kršitve določb postopka in napačne uporabe materialnega prava. Zatrjuje, da ji v postopku pred prvostopnim organom ni bila dana možnost sodelovati na ustni obravnavi. Ni se mogla izjaviti na predloge, zaradi česar je prvostopni organ napačno ugotovil dejansko stanje. Navaja, da jo je bivši mož vrgel iz stanovanja, da ne plačuje preživnine, da skriva premoženje in da ji grozi, da ji bo otroka vzel, tako, da ga ne bo nikoli več videla. Svojo pravico do stikov z otrokom zlorablja za to, da tožnico šikanira in pritiska nanjo.

Nadalje navaja, da je izpodbijana odločba določila očetovo pravico do stikov z otrokom tako, da onemogoča tožničino normalno življenje, saj tožnica nima pravice, da bi preživela z otrokom en sam vikend v letu. Ravno tako ne more iti z otrokom, ki ji je bil sicer dodeljen v varstvo in vzgojo, na dopust, saj mora biti otrok vsak konec tedna vsaj en dan na voljo očetu.

Tožnica predlaga, da sodišče odpravi izpodbijano odločbo in samo uredi pravico očeta do stikov z otrokom tako, da bo lahko preživela z otrokom vsaj en konec tedna mesečno v celoti, pa tudi, da bo šla lahko z njim na tritedenski dopust, ne da bi bila kršena odločba o vzdrževanju stikov.

Na tožbo je odgovoril tudi kot prizadeta stranka. predlaga, naj sodišče tožbo zavrne.

Tožba ni utemeljena.

Tožena stranka je v izpodbijani odločbi v celoti upoštevala navodila tega sodišča iz sodbe št. U 438/91-5 z dne 12.12.1991. Odpravila je popravni sklep, za katerega ni bilo zakonite podlage v 219. členu ZUP. Z izpodbijano odločbo je tudi jasno opredelila očetovo pravico do stikov z otrokom, tako glede obsega kot glede časovne razporeditve. S tem je v celoti odpravila formalne pomanjkljivosti, ki jih je storil prvostopni organ.

Izpodbijana odločba pa je tudi v ostalih pogledih zakonita. Prvostopni organ je izvedel postopek kot ga predpisuje 4. člen zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o socialnem skrbstvu (Uradni list SRS, št. 1/89). Razpisal je ustno obravnavo, na katero je bila povabljena tudi tožnica. Ta je osebno prejela vabilo na obravnavo devet dni pred narokom. Obravnave pa se ni udeležila, ampak je nanjo poslala svojo mater, ki jo je ustno opravičila. Prvostopni organ je opravil obravnavo v njeni nenavzočnosti, za kar ima oporo v določbah 156. člena v povezavi z drugim odstavkom 152. člena ZUP. Nadalje je prvostopni organ pridobil mnenje strokovne komisije Centra za socialno delo. Tožena stranka je pri odločitvi o obsegu in časovni razporeditvi očetove pravice do stikov z otrokom v celoti upoštevala navedeno strokovno mnenje, ki priporoča redne, zanesljive in dovolj pogostne stike očeta z otrokom.

Sodišče se v celoti pridružuje tudi utemeljitvam tožene stranke o tem, da pravica očeta do stikov z otrokom ne more biti odvisna od rešitve premoženjskih vprašanj in ostalih nesporazumov med staršema. Zato so tožničine navedbe o tem, da skupno premoženje še ni razdeljeno, da otrokov oče skriva premoženje in tudi to, da ne plačuje preživnine, za odločitev v tej zadevi nepomembne.

Glede tožničinih navedb, da je določitev obsega očetove pravice do stikov z otrokom neživljenjska, ker onemogoča njeno normalno življenje, pa sodišče pripominja, da so za določitev obsega in pogostnosti pravice staršev do stikov z otrokom prvenstveno pomembne koristi in interesi otrok, ne pa staršev. Pri upoštevanju tega kriterije se je tožena stranka v celoti oprla na mnenje strokovne komisije. Tu sodišče lahko samo ponovi stališče tožene stranke, da otrok ni sredstvo, s katerim bi razvezana zakonca reševala medsebojna nesoglasja. Odločba je bila izdana na zahtevo očeta, ki mu je tožnica, kot se je izkazalo v tem postopku, brez opravičenega razloga, onemogočala stik z otrokom. Tožnica in njen razvezani zakonec bosta z dogovorom, kjer bosta upoštevala predvsem otrokov interes, lahko uredila izvajanje očetove pravice do stikov z otrokom tako, da ta po vsebini in obsegu ne bo okrnjena, da pa bosta upoštevala vsakokratne življenjske okoliščine (dopusti, prazniki, odsotnosti....), ki jih odločba ne more zajeti.

Glede na navedeno je sodišče tožbo zavrnilo na podlagi 2. odstavka 42. člena zakona o upravnih sporih. Določbe zveznih predpisov je sodišče uporabilo kot republiške predpise skladno s 1. odstavkom 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91).


Zveza:

ZUP člen 219.ZZZDR člen 78, 78/3.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
22.08.2009

Opombe:

P2RvYy0xMzA1