Sodba U 175/92-10

Jedro

Če izvedbena dela bistveno odstopajo od pogojev lokacijskega dovoljenja, gre za gradnjo drugega objekta in so možni ukrepi po 74. in ne po 75. členu zakona. Ukrep po 1. odst. 74. člena je mogoč tudi, če je gradnja že končana.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Tožena stranka je z izpodbijano odločbo zavrnila tožnikovo pritožbo proti odločbi Urbanistične inšpekcije mestne uprave za inšpekcijske službe z dne 19.3.1991 (prvostopna odločba).

S prvostopno odločbo je bilo tožniku odrejeno, da mora takoj ustaviti gradnjo poslovnega objekta v tlorisni izmeri, ki ga je gradil na določenem zemljišču, dokler si ne pridobi lokacijskega dovoljenja. Nadalje mu je bilo naloženo, da mora v roku enega meseca po prejemu odločbe zaprositi za lokacijsko dovoljenje.

Tožnik je v pritožbi uveljavljal zmotno in nepopolno ugotovitev dejanskega stanja in zmotno uporabo materialnega prava. Navajal je, da je sporna zgradba že dokončana in zato odločbe ni mogoče izvršiti. Zgradba je bila sezidana na podlagi priglasitve del. Sekretariat za gospodarstvo in družbene dejavnosti občine mu je z odločbo z dne 2.10.1990 v tem poslovnem prostoru dovolil opravljanje dejavnosti prodaje na drobno alkoholnih in brezalkoholnih pijač. Nobene zakonske podlage ni za to, da se za ta objekt od njega zahteva lokacijsko dovoljenje.

Tožena stranka je z izpodbijano odločbo zavrnila pritožbo iz naslednjih razlogov. Tožnik je v letu 1988 priglasil gradnjo pomožnega objekta: provizoričnega skladišča za embalažo, tlorisnih izmer. Zgradil pa je po namembnosti in velikosti povsem drugačen objekt od priglašenega, in sicer objekt tlorisnih izmer v katerem opravlja dejavnost maloprodaje. Za gradnjo takšnega objekta pa bi moral tožnik po 50. členu zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (ZUN - Uradni list SRS, št. 18/84, 37/87, 29/86 in Uradni list RS, št. 6/90) imeti lokacijsko dovoljenje.

Tožena stranka nadalje ugotavlja, da odločba Sekretariata za gospodarstvo in družbene dejavnosti občine o dovolitvi razširitve dejavnosti ni pravno pomembna za odgovor na vprašanje, ali je prvostopna odločba o ustavitvi del zakonita.

Glede tožnikove pritožbene navedbe, da gradnje ni mogoče ustaviti, ker je že končana, pa tožena stranka navaja, da se 1. in 2. točka izreka prvostopne odločbe skladata z zakonskiima določbama 1. in 2. odstavka 74. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor. 2. odstavek 74. člena navedenega zakona se veže na ukrep, izrečen po 1. odstavku tega člena, zato je treba v vsakem primeru izreči tudi ukrep po 1. odstavku navedenega člena zakona.

Tožeča stranka je zoper takšno odločbo sprožila upravni spor. V tožbi v glavnem ponavlja pritožbene navedbe. Poleg tega navaja, da je sedaj z dovoljenjem pristojnih organov še razširila dejavnost v spornem objektu na prodajo mešanega blaga. Obsežno navaja domnevne šikane, nezakonitosti in nedoslednosti, ki so jih storili organi, ki so sodelovali v dosedanjih postopkih.

Tožba ni utemeljena.

Tožeča stranka je res že v letu 1989 priglasila nameravana dela za gradnjo skladišča s tlorisno izmero. Potem, ko je bila takšna priglasitev zavrnjena (odločba Komiteja za urbanizem, gradbeništvo in varstvo okolja z dne 26.9.1988), ta zavrnitvena odločba pa odpravljena (odločba RK za varstvo okolja in urejanje prostora z dne 24.2.1989), je o priglasitvi prvostopni organ ponovno odločal. Ker je zamudil tridesetdnevni rok, predpisan za izdajo potrdila oziroma odločbe v 4. odstavku 62. člena tedaj veljavnega besedila zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor, je nastala tam predpisana pravna domneva, da so priglašena dela dovoljena. To je ugotovil tudi tedanji Republiški sekretariat za varstvo okolja in urejanje prostora v svoji odločbi dne 13.11.1990. Iz te odločbe, ki je v upravnem postopku dokončna in pravnomočna, v zvezi z odločbo Sekretariata za urbanizem in varstvo okolja občine z dne 25.7.1990 izhaja, da je investitorju dovoljena gradnja skladišča v tlorisni izmeri na parc.št. Sodišče povzema pravni položaj, nastal na podlagi navedenih odločb zato, ker se v nekaterih drugih aktih v zvezi s postopkom priglasitve del pojavljajo tudi podatki, da gre za zemljišče Z navedeno pravnomočno odločbo so vse nejasnosti v zvezi s katastrsko občino, v kateri leži zemljišče, na katerem se gradi, odpravljene.

Prvostopni organ pa je ugotovil, da je tožnik na navedeni parceli gradil po namembnosti in tlorisu povsem drug objekt kot ga je navajal v priglasitvi del. Namesto provizoričnega skladišča embalaže s tlorisom m, je zgradil poslovni objekt - trgovino s tlorisom m. Tem ugotovitvam tudi tožnik ne oporeka. Ti odmiki predstavljajo takšne razlike od opisa nameravane graditve, ki ga je dal tožnik v priglasitvi, da ni mogoče več govoriti o odstopanju izvedbenih del pri sicer dovoljeni gradnji, ampak gre za gradnjo drugega objekta, kot tistega, za katerega so bila dela dovoljena. Ob takšnem dejanskem stanju je tožena stranka ravnala pravilno, ko je gradnjo presojala po določbah 74. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor.

Pravilno je tudi stališče tožene stranke, da odločba Sekretariata za gospodarske in družbene dejavnosti občine z dne 2.10.1990 o razširitvi dejavnosti v navedenem objektu ni bistvena za odločitev v tej zadevi. Ob izdaji navedene odločbe je organ presojal le izpolnjevanje tehničnih, higienskih in sanitarno tehničnih pogojev za opravljanje dejavnosti, ne pa tudi zakonitosti gradnje objekta. Isto velja za morebitne poznejše odločbe, s katerimi so bile tožniku dovoljene ponovne razširitve dejavnosti.

Glede tožnikove navedbe, da izpodbijana odločba ni zakonita, ker določa ustavitev del, ki so že končana, se sodišče v celoti sklicuje na obrazložitev izpodbijane odločbe glede enakih navedb, ki jih je dal tožnik v pritožbi. Določbo 1. odstavka 74. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor, po kateri se odredi ustavitev del, če se gradi ali drugače posega v prostor brez lokacijskega dovoljenja ali brez potrdila oziroma odločbe o dovolitvi priglašenih del, je treba razumeti široko, tako, da se inšpekcijski postopki lahko začnejo in ukrepi izvajajo ne glede na to, v kakšni gradbeni fazi je bil objekt v času izdaje ustavitvene odločbe, vse do izdaje uporabnega dovoljenja.

Glede na navedeno je izpodbijana odločba pravilna in zakonita in je sodišče tožbo zavrnilo.

Sodišče je odločilo s smiselno uporabo določbe 2. odstavka 42. člena zakona o upravnih sporih. Ta predpis in druge zvezne predpise je uporabilo kot republiški predpis po določbi 1. odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št.1/91-I).

Datum zadnje spremembe:

22.08.2009

Podobni dokumenti:

• Sodba U 76/93
• Sodba U 446/93
• Sodba U 449/92