Sodba U 257/92

Jedro

Častnik - polkovnik nekdanje JLA - ni dejansko živel na ozemlju R Slovenije, zato ne izpolnjuje pogojev za pridobitev državljanstva Republike Slovenije (1. odst. 40. člena).

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Tožena stranka je z izpodbijano odločbo zavrnila prošnjo tožnika za pridobitev državljanstva R Slovenije z utemeljitvijo, da je sicer 23.12.1990 imel prijavljeno stalno prebivališče v R Sloveniji, da pa je bil od leta 1989 dalje zaposlen v kot aktivni pripadnik JA v letalskem korpusu. Ta korpus je izvajal letalske akcije na območju Republike Slovenije na način, ki pomeni grobo kršitev mednarodno priznanih norm. Tožena stranka je na podlagi 3. odstavka 40. člena zakona o državljanstvu R Slovenije ocenila, da bi sprejem tožnika v državljanstvo pomenil nevarnost za državo.

V tožbi je tožnik navajal, da je kršena njegova ustavna pravica do enakopravnosti pred zakonom, kršena pa je tudi določba 13. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti R Slovenije, pa tudi 10. in 40. člen zakona o državljanstvu R Slovenije. Dejansko stanje je nepopolno ugotovljeno. Dne 23.12.1990 je bil tožnik prijavljen v. Tam živi od leta 1967, je poročen, in ima sina. Najprej je bil zaposlen v, nato pa je imel od leta 1989 položaj načelnika letalske podpore v. V času agresije na R Slovenijo ni dajal nobenih ukazov za letalske akcije in tudi ni bil v njih udeležen. Vsi ukazi so bili dani. Tožnik je zavrnil vse ukaze, ki so se nanašali na letalske napade na Ljubljano, nekajkrat pa se je pogovarjal tudi s predstavniki vlade R Slovenije.

Tožena stranka je v odgovoru na tožbo navajala, da tožnik v času od do ni živel v R Sloveniji. Dejstvo, da je tožnik deloval v agresiji proti R Sloveniji je tožena stranka presodila po načelu proste presoje dokazov, ki je dovoljeno v 9. členu zakona o splošnem upravnem postopku. Odločeno je bilo v skladu z diskrecijsko pravico po 3. odstavku 40. člena zakona o državljanstvu R Slovenije. Po tej določbi ministrstvo lahko zavrne prošnjo za pridobitev državljanstva R Slovenije, če gre za razloge iz 8. točke 1. odstavka 10. člena zakona o državljanstvu R Slovenije. Trditev, da ni bila upoštevana določba 10. člena zakona o državljanstvu R Slovenije, je za ta spor nepomembna.

Tožba ni utemeljena.

V času, ko je bil tožnik odsoten iz R Slovenije kot častnik nekdanje JLA, glede na vsebino 1. odstavka 40. člena zakona o državljanstvu R Slovenije (ZDRS - Uradni list RS, št. 1/91, 30/91 in 38/92) dejansko ni živel v R Sloveniji, ker je bil glede kraja bivanja odvisen od odredb vojaških oblasti.

Pred izdajo izpodbijane odločbe je bila sprejeta novela 40. člena zakona o državljanstvu R Slovenije (Uradni list RS, št. 30/91), ki je začela veljati istega dne. V 3. odstavku 40. člena novele je določeno, da se neglede na izpolnjene pogoje iz 1. odstavka navedenega člena lahko vloga zavrne tudi osebi, za katero so podani razlogi iz 8. točke 1. odstavka 10. člena zakona. Po 8. točki 1. odstavka 10. člena zakona o državljanstvu R Slovenije je dovoljeno zavrniti vlogo za pridobitev državljanstva, če bi sprejem v državljanstvo Republike Slovenije pomenil nevarnost za javni red, varnost ali obrambo države. Tožnik je dne zaslišan kot stranka izpovedal, da je imel od leta dalje čin in da je opravljal funkcijo letalske podpore v okviru letalskega korpusa v. To dolžnost je torej opravljal tudi v času bojnih poletov letal nekdanje JLA nad ozemljem R Slovenije. Že samo glede na položaj v sistemu .....in glede na čin, ki ga je imel, je bil tožnik odgovoren za dogodke, ki so bili povezani z delovanjem letalskega korpusa nad ozemljem R Slovenije v času od 25. junija 1991 dalje. Tožnik torej ne more uspešno zatrjevati, da ni sodeloval pri agresiji na R Slovenijo. Sicer pa vlogo tožnika v času od 25. junija 1991 dalje potrjujejo tudi v upravnih spisih zbrani dokazi. Tako je iz Uprave za notranje zadeve zaslišan kot priča dne 20.12.1991 izpovedal, da je tožnik dal ukaz za raketiranje in obstreljevanje ter za letalske akcije nad Navedel je tudi imena pilotov, ki so jim bili takšni ukazi dani. Kakšen odmev je imelo tako delovanje tožnika v javnosti je moč sklepati iz vsebine Sodišče iz navedenega sklepa, da bi v primeru, če bi tožnik pridobil državljanstvo R Slovenije, bilo to nevarno za javni red in varnost države. Nevarnost za javni red se kaže v odnosu in odmevu državljanov R Slovenije na delovanje nekdanje JLA na ozemlju R Slovenije v času od 25.junija 1991 dalje, kar je tudi potrjeno z vsebino in prispevki v z dne. Bilo bi v nasprotju z načelom varnosti in obrambe države, če bi osebi, ki je sodelovala v vojaških akcijah proti R Sloveniji v času od 25. junija 1991 dalje, bilo ugodeno in bi pridobila državljanstvo R Slovenije. Tožnik je s svojim delovanjem proti R Sloveniji v enotah nekdanje JLA pokazal, da so dane okoliščine iz 8. točke 1. odstavka 10. člena zakona o državljanstvu R Slovenije.

Sodišče je zato na podlagi 2. odstavka 42. člena zakona o upravnih sporih (Uradni list SFRJ št. 4/77, 60/77) v zvezi s 1. odstavkom 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti R Slovenije (Uradni list RS št. 1/91-I) moralo tožbo tožnika zavrniti.

Datum zadnje spremembe:

22.08.2009

Podobni dokumenti:

• Sodba U 756/92
• Sodba U 965/92
• Sodba U 1097/92