Stanje vladavine prava v naši državi v letu 2020

Vrhovno sodišče je zato v intenzivni pripravi odgovorov na vprašalnik Evropske komisije, pri čemer bo izpostavljena hitra analiza Poročila 2020 in na tej podlagi predvideni ukrepi. Slednji so bili na primer obravnavani tudi v okviru priprave dokumenta Otvoritev sodnega leta 2021. Vrhovno sodišče se je vključilo tudi v obravnavanje Poročila 2020 v okviru posebej ustanovljene delovne skupine na Ministrstvu za pravosodje.

Glede na poziv Evropske komisije, da se obravnava tudi zakonodajo v pripravi in sprejeto relevantno novo zakonodajo, razvoj na področju sodne politike, sodne prakse in druge pomembne informacije za oceno stanja vladavine prava, bo vsekakor treba omeniti spremembo Zakona o sodiščih, ki je v zvezi z epidemijo COVID-19 določno in širše opredelila pristojnosti predsednika Vrhovnega sodišča. Izhajajoč iz novih pristojnosti je Vrhovno sodišče v letu 2020 intenzivno spremljalo stanje okuženosti v družbi in na sodiščih ter temu ustrezno avtonomno ukrepalo in prilagajalo poslovanje sodišč. Predstavljeni bodo tudi nekoliko slabši rezultati poslovanja glede na pretekla uspešna leta, ki so posledica omejitev poslovanja sodišč zaradi epidemije.

Vsekakor se bo treba dotakniti pričakovanih sprememb sodniške zakonodaje, katere cilj naj bi bil v prvi vrsti učinkovitejše delovanje sodstva ob nadaljnjih prizadevanjih za dvig kakovosti sojenja. Gre sicer za pristojnost Ministrstva za pravosodje, kjer pa se aktivnosti ne odvijajo z želeno hitrostjo. Tudi na tem področju je videti soodvisnost delovanja sodne veje oblasti od izvršilne in zakonodajne. Zaradi te soodvisnosti je prav, da Vrhovno sodišče v odzivu poudari tudi prizadevanja v tej smeri, ki so se v letu 2020 odrazila v pobudi predsedniku države za organizacijo tristranskega srečanja med predstavniki vseh treh vej oblasti oktobra 2020, z namenom izboljšanja medsebojnega komuniciranja in optimiziranega sodelovanja. Kljub tem prizadevanjem ugotavljamo, da se v državi krepi nerazumevanje glede razmerij med vejami oblasti in tako zavira krepitev načela pravne države v teh okvirih.

Na to kaže tudi prva vsebina, izpostavljena v Poročilu 2020, ki se je nanašala na vprašanje varovanja neodvisnosti sodnikov v posameznih konkretnih sodnih odločitvah. V zvezi s tem bo Vrhovno sodišče Evropsko komisijo vsekakor opozorilo na odločbo Ustavnega sodišča U-I-246/19-41 z dne 7. 1. 2021, s katero je Ustavno sodišče ugotovilo, da sta Zakon o parlamentarni preiskavi in Poslovnik o parlamentarni preiskavi protiustavna, saj ne določata ustreznega mehanizma, s katerim bi bilo mogoče preprečiti protiustavno poseganje v neodvisnost sodstva, s čimer omogočata nedopustne pritiske na delo sodnikov.

Ob izrecnem izpostavljanju Evropske komisije, da se opozori tudi na morebitna pomembna imenovanja na najvišjih sodiščih v državi, bo gotovo primerno opozoriti na lansko izvolitev vrhovnega sodnika v Državnem zboru, do katerega je prišlo v drugem poskusu, na ponoven predlog Sodnega sveta za izvolitev istega kandidata, ki ga je Državni zbor predhodno že zavrnil. Opozorilo v tem smislu je upravičeno glede na prizadevanja sodstva, da se izvolitev vrhovnih sodnikov umakne iz pristojnosti Državnega zbora in s tem izniči morebitni politični vpliv na izbiro.

Tu izpostavljena in tudi druga stališča Vrhovnega sodišča v zvezi s stanjem vladavine prava bo imelo vodstvo Vrhovnega sodišča možnost pojasniti še v neposrednem pogovoru s predstavniki Evropske komisije v bližnji prihodnosti.

 

---

To sporočilo za javnost je informativne narave in s svojo vsebino ne zavezuje sodišča.