Na Madžarskem srečanje predsednikov vrhovnih sodišč

Evropski zakonodajalec je 20. maja 2015 sprejel četrto direktivo s področja preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma. Ta državam članicam nalaga sprejetje manj konkretnih ukrepov kot predhodni direktivi, določa pa visoko stopnjo skupnih standardov in od držav članic zahteva, da se ti standardi izvajajo z ukrepi in na način, ki je sorazmeren z ocenjenim tveganjem za pranje denarja in financiranje terorizma.

Slovenija je prva država članica EU, ki je direktivo prenesla v svoj pravni red. Z novim Zakonom o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma je država sprejela vrsto preventivnih ukrepov, namenjenih preprečevanju uporabe bank in drugih finančnih organizacij za pranje denarja ali financiranje terorizma. Zaradi razvoja novih oblik pranja nezakonito pridobljenega premoženja (denimo zlorabe predplačniških kartic in uporabe virtualnih valut) ter povečane nevarnosti terorizma ne preseneča, da evropski zakonodajalec pripravlja že peto direktivo s tega področja. Predsednik Florjančič je v okviru srečanja poudaril, da normativna ureditev, naj bo še tako podrobna, sama po sebi še ni zagotovilo za učinkovitost sistema za boj proti pranju denarja in financiranju terorizma. Primer sta Panamski in Rajski dokumenti („Panama and Paradise Papers“), ki so jih še ne dolgo nazaj objavili preiskovalni novinarji.