zapri pomoč

pomoč

Za pomoč pri uporabi spletnih strani sodstva se obrnite na:

pomembno

zapri pomembno

S 1.6.2020 procesni roki v nenujnih zadevah spet tečejo.
Nadaljujejo in opravljajo se tudi vsa izvršilna dejanja.

Dne 27.5.2020 je predsednik Vrhovnega sodišča RS mag. Damijan Florjančič odločil o preklicu Odredbe o posebnih ukrepih zaradi nastanka pogojev iz prvega odstavka 83.a člena Zakona o sodiščih in razlogov iz 1. člena ZZUSUDJZ. Preklic Odredbe predsednika Vrhovnega sodišča RS, objavljen v Uradnem listu RS, bo začel veljati dne 31.5.2020. S 1.6.2020 tako začnejo teči procesni roki, nehajo veljati začasni ukrepi v zvezi s sodnimi, upravnimi in drugimi javnopravnimi zadevami za obvladovanje širjenja nalezljive bolezni COVID-19, nadaljujejo se vse izvršbe in opravljajo vsa izvršilna dejanja.

Vse stranke opozarjamo naj upoštevajo, da:

  • v tistih nenujnih zadevah, v katerih je rok pričel teči že pred epidemijo, se tek roka s 1. junijem 2020 nadaljuje in ne začne teči znova od začetka,
  • v tistih nenujnih zadevah, v katerih so bile med epidemijo opravljene vročitve, začnejo roki v zvezi z vročenimi pisanji teči od začetka s 1. junijem 2020.

Z zgoraj navedenim datumom bodo sodišča začela poslovati kot pred epidemijo, vendar vsem strankam še vedno priporočamo, da se na sodišče, če ni nujno, odpravijo le, če nimajo znakov okužbe, oziroma, če je prihod nujen, o znakih okužbe obvestijo sodišče.

Morebitna natančnejša pravila vstopanja, zadrževanja in vedenja na sodiščih bodo objavljena na vidnem mestu v sodni zgradbi posameznega sodišča.

pomembno

zapri pomembno

S 1.6.2020 procesni roki v nenujnih zadevah spet tečejo.
Nadaljujejo in opravljajo se tudi vsa izvršilna dejanja.

Dne 27.5.2020 je predsednik Vrhovnega sodišča RS mag. Damijan Florjančič odločil o preklicu Odredbe o posebnih ukrepih zaradi nastanka pogojev iz prvega odstavka 83.a člena Zakona o sodiščih in razlogov iz 1. člena ZZUSUDJZ. Preklic Odredbe predsednika Vrhovnega sodišča RS, objavljen v Uradnem listu RS, bo začel veljati dne 31.5.2020. S 1.6.2020 tako začnejo teči procesni roki, nehajo veljati začasni ukrepi v zvezi s sodnimi, upravnimi in drugimi javnopravnimi zadevami za obvladovanje širjenja nalezljive bolezni COVID-19, nadaljujejo se vse izvršbe in opravljajo vsa izvršilna dejanja.

Vse stranke opozarjamo naj upoštevajo, da:

  • v tistih nenujnih zadevah, v katerih je rok pričel teči že pred epidemijo, se tek roka s 1. junijem 2020 nadaljuje in ne začne teči znova od začetka,
  • v tistih nenujnih zadevah, v katerih so bile med epidemijo opravljene vročitve, začnejo roki v zvezi z vročenimi pisanji teči od začetka s 1. junijem 2020.

Z zgoraj navedenim datumom bodo sodišča začela poslovati kot pred epidemijo, vendar vsem strankam še vedno priporočamo, da se na sodišče, če ni nujno, odpravijo le, če nimajo znakov okužbe, oziroma, če je prihod nujen, o znakih okužbe obvestijo sodišče.

Morebitna natančnejša pravila vstopanja, zadrževanja in vedenja na sodiščih bodo objavljena na vidnem mestu v sodni zgradbi posameznega sodišča.


vsebine po meri

zapri sistemska obvestila

Izberi rubriko

Skupine uporabnikov

Izberite skupino, ki najbolj ustreza vašemu profilu, oziroma obkljukajte tiste rubrike, katere želite spremljati.

Orodje "Vsebine po meri" vam omogoča, da na vstopni strani spremljate le tiste vsebine, ki vas zanimajo. Posamezne rubrike, ki jih boste izbrali, vas bodo na strani pričakale vsakič, ko jo boste obiskali. Osebne nastavitve lahko s klikom na gumb "vsebina po meri" v orodni vrstici kadarkoli spremenite.

Nekatere rubrike bodo prikazane le v primeru, če je vsebina smiselna za prikaz na posameznem sodišču. Na primer: rubrika Zemljiška knjiga bo vidna le na vstopnih straneh okrajnih sodišč ...

Sestanek s predsedniki sodišč o kazenskem sodstvu

datum: 12.03.2018
vir: Vrhovno sodišče

V petek, 9.3.2018, je na VSRS potekal sestanek predsednika Vrhovnega sodišča s predsedniki višjih, okrožnih in Okrajnega sodišča v Ljubljani o problematiki kazenskega sodstva.

Kot je bilo že izpostavljeno na Otvoritvi sodnega leta 2018, je področje kazenskega sodstva, predvsem pa v smislu specializiranih oddelkov, ena od prioritet poslovanja slovenskega sodstva. Sestanek je bil sklican  na podlagi izsledkov posebne delovne skupine, ki jih je ta predložila predsedniku Vrhovnega sodišča, s priporočili konkretnih ukrepov za doseganje ciljev na področju kazenskega sodstva. Opredeljene so bile naloge, ki jih bodo predsedniki sodišč izpeljali in o njih poročali prvič v roku enega meseca, oz. bodo z rezultati sprejetih ukrepov predsednika Vrhovnega sodišča seznanili junija letos.

Predsednik Vrhovnega sodišča je izpostavil, da mora sodstvo poiskati ukrepe, ki bodo trende na kazenskem področju obrnili v pozitivno smer. Zaveda se, da je sodstvo vpeto v okvire, kot so zakonodaja, prostorski pogoji ipd., na katere to nima neposrednega vpliva. Je pa prepričan, da se je sposobno osredotočiti na področja, kjer lahko določene pozitivne spremembe doseže samo, ob tem pa morajo sodniki videti sistem kot celoto in ne le kot sodišče, katerega del so sami. V tem smislu so bile na sestanku predstavljeni konkretni ukrepi in rešitve, ki naj bi  pripomogle k bolj učinkovitem reševanju kazenskih zadev. Tako so, med drugim, izpostavili čimbolj natančno opredelitev časovnih okvirjev posameznih faz kazenskega postopka; razbremenitev sodnikov nesodniških opravil in s tem povezano intenzivneje vključevanje drugega sodnega osebja ter zagotovitev pospešenega obravnavanja tistih zadev, ko gre za primere storilcev, zalotenih pri kaznivem dejanju ali ko gre za tuje državljane (kar je vezano na pripravljenost istosmernega sodelovanja strank v postopku, predvsem državnega tožilca). Dodatno so izpostavili potrebo po analitičnem spremljanju izpolnjevanja časovnih standardov reševanja zadev in drugih evidenc, do „mikro“ ravni posameznih sodnikov.  

Poudarili so nujnost, da specializirani sodniki delajo le na zadevah teh oddelkov in da se zagotovi ustrezna kadrovska popolnjenost teh oddelkov. V ta namen  bodo višja sodišča preučila možnosti za predodelitve sodnikov znotraj sodnih območij, s čimer bodo sodišča reševala tovrstne zadeve v še sprejemljivem, razumnem roku. Dodaten poudarek je bil na intenzivnejšem izobraževanju vseh sodnikov, predvsem tistih, ki delajo na področju specializiranga kazenskega sodstva.  

Na razpravi so namenili pozornost tudi problemu neodzivanja strank in drugih vabljenih oseb na udeležbo na narokih, kar terja bolj dosledno uporabo določb zakonodaje, ki predvideva ukrepe za zagotovitev prisotnosti. 

Za nikogar se ne domneva, da se je svoji pravici odpovedal.
A iure nemo recedere praesumitur.