zapri pomoč

pomoč

Za pomoč pri uporabi spletnih strani sodstva se obrnite na:

pomembno

zapri pomembno

  • Zemljiška knjiga

  • COVL - izvršba

  • Izračun zamudnih obresti

  • Obravnave

  • Sodna praksa

obvestila o piškotkih

Naša spletna stran uporablja tehnologijo piškotkov (cookies). Piškotki omogočajo uporabo naprednih, uporabniku prikrojenih možnosti. Omogočajo nam tudi spremljanje statistik obiska, s čimer pridobivamo prepotrebne podatke za nenehno izboljševanje strani. Če zapisa piškotkov ne boste dovolili, boste prikrajšani za možnosti, kakršni sta ogled video posnetkov in komentiranje objav prek družbenih omrežij.

Več informacij o piškotkih na sodisce.si


sprejmi piškotke | zavrni piškotke

vsebine po meri

zapri sistemska obvestila

Izberi rubriko

Skupine uporabnikov

Izberite skupino, ki najbolj ustreza vašemu profilu, oziroma obkljukajte tiste rubrike, katere želite spremljati.

Orodje "Vsebine po meri" vam omogoča, da na vstopni strani spremljate le tiste vsebine, ki vas zanimajo. Posamezne rubrike, ki jih boste izbrali, vas bodo na strani pričakale vsakič, ko jo boste obiskali. Osebne nastavitve lahko s klikom na gumb "vsebina po meri" v orodni vrstici kadarkoli spremenite.

Nekatere rubrike bodo prikazane le v primeru, če je vsebina smiselna za prikaz na posameznem sodišču. Na primer: rubrika Zemljiška knjiga bo vidna le na vstopnih straneh okrajnih sodišč ...

Poslovnik VSRS o ločenih mnenjih

datum: 06.10.2017
vir: Vrhovno sodišče

V Uradnem listu RS je objavljen poslovnik, ki ga je občna seja VSRS sprejela 25. 9. 2017, in ki začne veljati 7. 10. 2017

V Poslovniku Vrhovnega sodišča, ki ga je sprejela občna seja VSRS dne 25. 9. 2017 na podlagi gradiva, ki ga je pripravila delovna skupina vrhovnih sodnikov in sodnic v sestavi dr. Erik Kerševan, dr. Mile Dolenc, Marjanca Lubinič, Tomaž Pavčnik in Vesna Žalik, se je skladno z osmim odstavkom 381.a člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) uredila možnost podaje ločenih mnenj s strani vrhovnih sodnic in sodnikov Vrhovnega sodišča.

Tako lahko skladno z rešitvijo Pravilnika vrhovni sodnik, ki ne soglaša z izrekom ali obrazložitvijo odločbe Vrhovnega sodišča, da ločeno mnenje, odklonilno oziroma pritrdilno.

Glede na to, da ZPP ureja podajo ločenega mnenja le v postopku z revizijo, po predlagani spremembi Zakona o kazenskem postopku (ZKP), pa bo urejena možnost podajanja ločenih mnenj v postopku z zahtevo za varstvo zakonitosti, predlagana rešitev določa, da je ločeno mnenje mogoče podati k odločbi Vrhovnega sodišča o izrednem pravnem sredstvu, za katero tako določa zakon (2. člen). Pri tem pa je precizirano tudi, da se ločeno mnenje se lahko poda le v primeru, da je Vrhovno sodišče o izrednem pravnem sredstvu odločilo z obrazloženo odločbo. To izhaja iz 381. člena ZPP, po katerem se ločeno mnenje podaja glede na podano obrazložitev odločbe o izrednem pravnem sredstvu - če obrazložitve ni, logično tudi ni možno ločeno mnenje, ki je namenjeno soočanju argumentacij. To velja npr. za sklepe o nedopustitvi revizije, ki se izdajajo brez obrazložitve (367. c člen ZPP).

Pravila glede napovedi in izdelave ločenih mnenj, vsebovana v predlogu, v pretežni meri sledijo rešitvam, ki so že bila uveljavljena v Poslovniku Ustavnega sodišča in praksi na njegovi podlagi. Tako je izrecno določeno, da ločeno mnenje lahko da le vrhovni sodnik, ki je to napovedal ob odločanju (drugi odstavek 3. člena). Ob tem pa je tudi predvideno, da lahko ločeno mnenje da več sodnikov skupaj, lahko pa se ločenemu mnenju vrhovnega sodnika pridruži drug vrhovni sodnik, ki z ločenim mnenjem soglaša v celoti ali v posameznem delu (4. člen).

Posebna ureditev je v poslovniku potrebna za opredelitev, kdaj in kako se oblikuje odločba, h kateri se podaja ločeno mnenje (5. člen). Tako se sledi pretežni praksi senatov Vrhovnega sodišča, po kateri dokončno besedilo sprejete odločbe pripravi sodnik poročevalec skladno z zakonom, ki ureja postopek odločanja o obravnavani zadevi, po tem ko so jo pregledali drugi člani senata, pa jo podpiše predsednik senata, ki je odločbo sprejel, ali drug vrhovni sodnik, ki je skladno s predpisi za to pooblaščen. Slednje nastopi skladno z zakonom npr. v primerih odsotnosti predsednika senata, ko je treba namesto njega zaključiti s postopkom odločanja sodišča. V tem primeru je navedeno predvideno kot faza pred podpisom izvirnika odločbe, torej s podpisom osnutka, ki bo posredovan ko dokončen sodniku, ki je napovedal ločeno mnenje.

Ob tem pa je treba razrešiti situacijo, ko senat ne sledi predlogu sodnika poročevalca. Ker mora biti poročevalcu zagotovljena možnost pisanja ločenega mnenja, hkrati pa je vprašljivo, da bi isti sodnik pisal tako večinsko argumentacijo kot temu nasprotno argumentacijo v ločenem mnenju, je predlagana rešitev, ki omogoča, da se ob nastali potrebi določi (poleg poročevalca) tudi drug vrhovni sodnik, ki bo pripravil drugačno argumentacijo predlagane odločitve. Tako je predlagano, da lahko, če je glede na način odločanja senata to potrebno, senat v primeru, če predlog sodnika poročevalca ni bil sprejet, določi tudi drugega vrhovnega sodnika, da pripravi drugačen osnutek odločbe še pred dokončnim glasovanjem o zadevi.

V predlaganih rešitvah je tudi predvidena časovnica izdelave ločenega mnenja. Tako vrhovni sodnik izdela ločeno mnenje v sedmih dneh od dneva, ko dobi besedilo odločbe, senat pa lahko določi tudi daljši ali krajši rok (6. člen). Če ločeno mnenje ni izdelano v tako določenem roku, se šteje, da se je vrhovni sodnik ločenemu mnenju odpovedal. Vrhovnemu sodniku je treba za izdelavo ločenega mnenja dati na voljo vse potrebno gradivo. Ker je ločeno mnenje izraz mnenja sodnika in ni sestavni del sodne odločbe, zanj tudi ne veljajo pravila, ki so določena za obliko odločbe.

Ker je eden od temeljnih namenom izdelave ločenega mnenja tudi vzpodbuditi razmislek drugih vrhovnih sodnikov, ki so kot člani senata o zadevi odločali, je predviden sedemdnevni rok, v katerem se lahko seznanijo s podanim ločenim mnenjem (7. člen). Ta rok se prav tako lahko podaljša ali skrajša (7. člen). V tem času se lahko izmenjajo tudi stališča med sodnikom, ki je podal ločeno mnenje, in ostalimi sodniki.

Glede na to, da je z institutom ločenega mnenja neločljivo povezan tudi ponovni razmislek o sprejeti odločitvi in razlogih zanjo, ter da bodo imena članov senata ob njihovi opredelitvi za ali proti odločitvi pri navedenih izrednih pravnih sredstvih javno objavljena (sedmi odstavek 324. člena ZPP), je treba urediti tudi možnost revotacije (8. člen). Tako lahko do odprave odločbe vsak član senata pisno zahteva ponovno odločanje o zadevi, če meni, da bi moral glasovati drugače, kot je glasoval ob sprejetju odločitve. Ustrezni predlog za ponovno odločanje zadrži odpravo odločbe. Pri ponovnem odločanju se po razpravi o razlogih za drugačno odločitev ponovno glasuje o že sprejeti odločitvi. Navedeno pa ne ne posega v pravico vrhovnega sodnika, da poda ločeno mnenje.

Odločba se pošlje oziroma vroča po poteku rokov iz 6. in 7. člena tega poslovnika, torej po poteku roka za podajo ločenega mnenja ter roka za seznanitev z ločenim mnenjem, oziroma, ko so za to izpolnjeni predpisani pogoji (ni predlagana revotacija oziroma je o njej odločeno).

ZPP določa, da se ločeno mnenje priloži odločbi in se pošilja oziroma vroča skupaj z njo, vendar pa je glede na posebne določbe drugih zakonov (npr. 83. člen Zakona o sodiščih) treba ob sistemski razlagi navedene določbe upoštevati tudi izjemo, ki velja v primerih, ko gre za odločanje o nujnih zadevah. V teh primerih se odločba lahko vroči tudi pred potekom roka za izdelavo ločenega mnenja, ločeno mnenje pa se pošlje oziroma vroča strankam naknadno. Navedeno tako ne posega v pravico sodnika do izdelave ločenega mnenja, varuje pa legitimne interese strank. Tako kot to velja pri odločanju Ustavnega sodišča, pa se v tem primeru v odločbi tudi navede, kdo izmed vrhovnih sodnikov je napovedal ločeno mnenje, ločena mnenja pa se odpravijo po izteku rokov iz tega poslovnika (9. člen).

Obveščanje javnosti poteka skladno z določbami sodnega reda, tako o odločbah, kot tudi o podanih ločenih mnenjih. Ker ni potreben poseben vacatio legis, je določeno, da ta poslovnik stopi v veljavo naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.


Dodatni sklepi občne seje

 

Vrhovno sodišče je že ob uvedbi ločenih mnenj poudarjalo, da bi posebnosti odločanja Vrhovnega sodišča določil Zakon o sodiščih (ali nov Zakon o Vrhovnem sodišču), ki bi določil zgolj za Vrhovno sodišče odstop od siceršnje ureditve postopkov s področnimi zakoni (ZPP, ZKP, itd.). Sedanji parcialni pristopi tako povzročajo odprta vprašanja o doseganju zastavljenih zakonskih ciljev, ki bodo tudi izvedbeno povzročala določene nejasnosti in težave. Tako je z ZPP uvedena možnost podajanja ločenih mnenj le glede revizijskih postopkov, ne pa tudi glede drugih postopkov, ki na zakonske ureditve prav tako potekajo pred Vrhovnim sodiščem, bodisi kot prvostopenjski postopki (npr. v volilnih zadevah), kot pritožbeni postopki ali kot postopki z drugimi pravnimi sredstvi (npr. zahtevo za varstvo zakonitosti). Podobno velja glede posledic pri spremembi Zakona o kazenskem postopku. Zato Vrhovno sodišče predlaga, da se navedeno odločanje Vrhovnega sodišča čim prej sistemsko in enotno uredi s spremembo Zakona o sodiščih, ki jo je mogoče sprejeti v zelo kratkem času.

Vrhovno sodišče je kot najvišje sodišče v državi zavezano k transparentnosti svojega odločanja. Glede na to, da se je tudi v praksi Vrhovnega sodišča oblikovala možnost javne predstavitve različnih argumentov vrhovnih sodnic in sodnikov ob sprejetju posamezne odločitve ob podaji ločenih mnenj, je treba zagotoviti tudi to, da so odločitve Vrhovnega sodišča in k njej podana ločena mnenja razumljena tudi v širšem časovnem in družbenem okviru. To bo tudi zagotovilo, da bodo kot vodila precedenčnega sodišča ustrezno razumljena tako v strokovni in širši javnosti kot tudi pri uporabi v bodoči praksi sodišč in drugih k temu zavezanih državnih organov.

Zato je Občna seja Vrhovnega sodišča pristojnemu ministru in drugim organom predlagala, da se v Zakon o sodiščih čim prej vključi vsebinsko smiselno enaka določba, kot jo pozna Zakon o Ustavnem sodišču (38.a člen). S tem se bo tudi jasneje opredelilo pravila glede varstva osebnih podatkov.

 

Priloga:

 

Poslovnik Vrhovnega sodišča Republike Slovenije o ločenih mnenjih

Interes ne obstaja le iz povzročene škode, temveč tudi iz izgubljenega dobička. Justinijan.
Id, quod interest, non solum ex damno dato constat, sed etiam ex lucro cessante.