zapri pomoč

pomoč

Za pomoč pri uporabi spletnih strani sodstva se obrnite na:

pomembno

zapri pomembno

  • Zemljiška knjiga

  • COVL - izvršba

  • Izračun zamudnih obresti

  • Obravnave

  • Sodna praksa

obvestila o piškotkih

Naša spletna stran uporablja tehnologijo piškotkov (cookies). Piškotki omogočajo uporabo naprednih, uporabniku prikrojenih možnosti. Omogočajo nam tudi spremljanje statistik obiska, s čimer pridobivamo prepotrebne podatke za nenehno izboljševanje strani. Če zapisa piškotkov ne boste dovolili, boste prikrajšani za možnosti, kakršni sta ogled video posnetkov in komentiranje objav prek družbenih omrežij.

Več informacij o piškotkih na sodisce.si


sprejmi piškotke | zavrni piškotke

vsebine po meri

zapri sistemska obvestila

Izberi rubriko

Skupine uporabnikov

Izberite skupino, ki najbolj ustreza vašemu profilu, oziroma obkljukajte tiste rubrike, katere želite spremljati.

Orodje "Vsebine po meri" vam omogoča, da na vstopni strani spremljate le tiste vsebine, ki vas zanimajo. Posamezne rubrike, ki jih boste izbrali, vas bodo na strani pričakale vsakič, ko jo boste obiskali. Osebne nastavitve lahko s klikom na gumb "vsebina po meri" v orodni vrstici kadarkoli spremenite.

Nekatere rubrike bodo prikazane le v primeru, če je vsebina smiselna za prikaz na posameznem sodišču. Na primer: rubrika Zemljiška knjiga bo vidna le na vstopnih straneh okrajnih sodišč ...

Slavnostna občna seja Vrhovnega sodišča ob 25. obletnici osamosvojitve

datum: 14.11.2016
vir: Vrhovno sodišče

Ob petindvajseti obletnici osamosvojitve Republike Slovenije je danes v sodni palači potekala slavnostna občna seja Vrhovnega sodišča RS. Obeležitve tega pomembnega jubileja so se udeležili številni visoki gostje, kot govornika pa sta nastopila predsednik države Borut Pahor in predsednik Vrhovnega sodišča Branko Masleša, ki je med drugim poudaril, da je na spoštovanju lastne preteklosti mogoče graditi identiteto, krepiti samozavest in se izogibati ponavljanju preteklih napak.

Med visokimi gosti na slavnostni občni seji vrhovnih sodnic in sodnikov, ki je najvišji organ odločanja na Vrhovnem sodišču, s tem pa tudi v rednem sodstvu, sta bila med drugimi tudi predsednik Državnega zbora RS Milan Brglez in predsednik Državnega sveta RS Mitja Bervar.

Občne seje, ki so namenjene razreševanju najzahtevnejših pravnih vprašanj in usklajevanju sodne prakse, so sicer praviloma zaprte za javnost. Tokratni sklic občne seje pa je imel slavnostni predznak, saj je bil namenjen počastitvi 25. obletnice samostojnosti Republike Slovenije, prelomnega dogodka v zgodovini slovenskega naroda, kot tudi institucij države. Čeprav bomo čez dve leti praznovali stoletnico obstoja Vrhovnega sodišča na naših tleh, je ravno pred 25 leti s samostojnostjo in novo Ustavo to dobilo novo, najpomembnejšo pristojnost in odgovornost. Postalo je najvišje sodišče v državi.

Slovenski sodni sistem je naravnost usodno zaznamovan s tranzicijo, je v govoru izpostavil predsednik Vrhovnega sodišča Branko Masleša in dodal, da sta tudi analizi Svetovne banke iz leta 2005 in 2006 pokazali značilnosti tranzicijskih sodnih sistemov, ki so veljale tudi na našo državo: „spremembe v pravnem okvirju so bile veliko hitrejše kot institucionalne spremembe, med institucionalnimi reformami pa je vzpostavitev neodvisnosti prednjačila pred povečevanjem usposobljenosti in zagotavljanjem odgovornosti. Nasploh je reforma sodstva zaostajala za fundamentalnimi političnimi in ekonomskimi reformami.“

„Ko govorimo o tem, ne gre le za znano zgodbo popolnoma ponesrečene sodne reforme sredi devetdesetih let, ki je usodno vplivala na dogajanje v sodstvu vse do pred kratkim; gre tudi za ponavljanje mini reform ne enako napačen način, za ponavljanje napak iz devetdesetih let, ko je bilo Vrhovno sodišče v ključnem času več let brez predsednika. Iz teh izkušenj se, kot kaže sedanji razvoj dogodkov, žal očitno nismo ničesar naučili, saj se ni mogoče izogniti vtisu, da se tovrstne težave ponavljajo,“ je poudaril predsednik Masleša.

Posebej je opozoril tudi na nesorazmeren vpliv politike v postopkih imenovanja sodnikov, ki se je nazadnje pokazal pretekli teden pri posegu parlamentarne mandatno volilne komisije v predlog Sodnega sveta za imenovanje v vrhovnega sodnika zaradi njegovega odločanja v konkretni sodni zadevi.

Kljub vsem težavnim okoliščinam si je sodstvo po besedah predsednika Vrhovnega sodišča že pred leti zastavilo jasne cilje in korake, kako jih doseči. „Gradili smo na trdnih temeljih, ki so jih postavili moji predhodniki, in ob zaključku mandata lahko z zadovoljstvom ugotovim, da nam je s skupnimi napori v veliki meri uspelo,“ je dodal. Čeprav tako slovesen dan ni najbolj primeren za navajanje številk, je Masleša spomnil, da se je v času njegovega mandata število nerešenih zadev več kot prepolovilo, tako da v ospredje stopajo predvsem vprašanja kakovosti delovanja sodstva. Predsednik Vrhovnega sodišča je ob koncu opozoril, da sodstvo čakajo novi izzivi, med drugim bo treba odgovoriti ne le na organizacijsko zahtevna vprašanja, povezana z uvedbo enovitega sodnika in mreže sodišč, izjemno pomembna naloga je povezana tudi z institucionalno krepitvijo sodnikovega položaja ob hkratni krepitvi njegove odgovornosti. Po njegovem prepričanju bodo vsi deležniki v sodstvu našli ustrezne odgovore na ta in druga vprašanja, povezana s kakovostnim in učinkovitim delovanjem sodstva.

Vrhovno sodišče je ob tokratnem slavnostnem dogodku sicer pripravilo tudi publikaciji, ki predstavljata bogato in zanimivo zgodovino institucije vse od časa Avstro-Ogrske do danes.

 

Pravičnost nikoli ne pride v nasprotje z zakonom.
Aequitas numquam contravenit legi.