zapri pomoč

pomoč

Za pomoč pri uporabi spletnih strani sodstva se obrnite na:

pomembno

zapri pomembno

  • Zemljiška knjiga

  • COVL - izvršba

  • Izračun zamudnih obresti

  • Obravnave

  • Sodna praksa

obvestila o piškotkih

Naša spletna stran uporablja tehnologijo piškotkov (cookies). Piškotki omogočajo uporabo naprednih, uporabniku prikrojenih možnosti. Omogočajo nam tudi spremljanje statistik obiska, s čimer pridobivamo prepotrebne podatke za nenehno izboljševanje strani. Če zapisa piškotkov ne boste dovolili, boste prikrajšani za možnosti, kakršni sta ogled video posnetkov in komentiranje objav prek družbenih omrežij.

Več informacij o piškotkih na sodisce.si


sprejmi piškotke | zavrni piškotke

vsebine po meri

zapri sistemska obvestila

Izberi rubriko

Skupine uporabnikov

Izberite skupino, ki najbolj ustreza vašemu profilu, oziroma obkljukajte tiste rubrike, katere želite spremljati.

Orodje "Vsebine po meri" vam omogoča, da na vstopni strani spremljate le tiste vsebine, ki vas zanimajo. Posamezne rubrike, ki jih boste izbrali, vas bodo na strani pričakale vsakič, ko jo boste obiskali. Osebne nastavitve lahko s klikom na gumb "vsebina po meri" v orodni vrstici kadarkoli spremenite.

Nekatere rubrike bodo prikazane le v primeru, če je vsebina smiselna za prikaz na posameznem sodišču. Na primer: rubrika Zemljiška knjiga bo vidna le na vstopnih straneh okrajnih sodišč ...

Pojasnilo glede odkritja nerazglašenih oporok

datum: 06.10.2016
vir: Vrhovno sodišče

V zvezi s pisanjem nekaterih medijev v zvezi z odkritjem nerazglašenih oporok na nekaterih slovenskih okrajnih sodiščih, ki je v javnosti vzbudilo večjo pozornost, Vrhovno sodišče podaja pojasnilo glede okoliščin in dejanskega stanja

 

Po prvem odkritju omenjenih napak na Okrajnem sodišču v Novi Gorici, kjer so nepravilnosti v začetku 2015 odkrili najprej, je bila zaradi suma, da bi utegnilo do podobnega prihajati tudi na drugih sodiščih, v okviru Vrhovnega sodišča že sredi aprila 2015 imenovana komisija, ki je izdelala smernice za ravnanje v primerih, ko oporoka ni bila razglašena, opravljen pa je bil zapuščinski postopek, pripravila pa je tudi navodilo glede zagotovitve, da bodo vse oporoke v sodni hrambi vnesene v seznam listin in glede vodenja seznama ter predlog izboljšanja poslovnega procesa v zapuščinskih postopkih.

Čeprav gre za posledico različnih dejavnikov, sprememb v delovanju prvostopenjskih sodišč in praviloma obdobja izpred več desetletij, Vrhovno sodišče v imenu celotnega sodstva iskreno obžaluje vse nepravilnosti, do katerih je prišlo pri poslovanju z deponiranimi sodnimi oporokami, saj se zaveda posledic tako za posameznike kot tudi sistem. Ob upoštevanju tega je ugotovljeno stanje obravnavalo z vso resnostjo in odgovornostjo tako do prizadetih posameznikov kot tudi na sistemski ravni, ter tovrstno sodelovanje zahtevalo tudi od vseh prvostopenjskih sodišč.

Težav se ni pometlo pod preprogo, kot se je najverjetneje dogajalo v preteklosti, kadar so se odkrili posamični podobni primeri, pač pa se je zelo potrudilo, da bi se nastali položaj čim prej celovito uredil, predvsem pa, da bi se odpravilo sistemske pomanjkljivosti in preprečilo podobne primere v prihodnosti. O aktivnostih so bili obveščeni tudi Ministrstvo za pravosodje in Sodni svet, o njih pa so že v prejšnjem letu pisali nekateri mediji.

Po skrbnem pregledu vseh deponiranih oporok in izvedbe odpiranja ter razglasitve deponiranih oporok v primerih, ko je bilo dedovanje po zapustniku že izvršeno na vseh 44 okrajnih sodiščih po Sloveniji je bilo ugotovljeno, da je bilo v obdobju od leta 1991 pred vsemi omenjenimi sodišči skupno nerazglašenih 945 oporok, pregled pa se je nato razširil še na celotno obdobje do leta 1945. Glede na to, da slovenska sodišča letno obravnavajo okoli 20.000 zapuščinskih zadev oziroma v celotnem obdobju od leta 1991 več sto tisoč, gre za razmeroma majhen delež celote.

V okviru pregleda se je izkazalo, da bi do materialnopravnih posledic lahko prišlo v 140 primerih nerazglašenih oporok, ki niso bile upoštevane v zaključnem zapuščinskem spisu.

V večini primerov se je izkazalo, da zaradi nerazglašene oporoke niso nastale materialnopravne posledice (v 510 zadevah), v vrsti drugih primerov se oporoke iz različnih razlogov ni moglo uporabiti ali upoštevati v samem sodnem postopku. Na primer, od vseh preostalih nerazglašenih oporok jih sodišča 221 niso razglasila, ker zapustnik ob smrti ni zapustil nobenega premoženja. V nekaterih primerih je prišlo zaradi spremembe oporočiteljevega bivališča, osebnega imena ali spremembe drugih osebnih podatkov ali pa so ob vložitvi oporoke v sodno hrambo oporočitelji podali nepopolne ali nepravilne podatke, zato njihove identitete ni bilo mogoče ugotoviti. V nekaterih drugih primerih pa se je, denimo, izkazalo, da sodišča niso razglasila oporoke, ki je bila v hrambi pri njih, ker po pokojnem oporočitelju zapuščinski postopek ni bil uveden.

V primerih, kjer bi najdene nerazglašene oporoke lahko imele materialnopravne posledice, so sodišča ravnala po 222. členu Zakona o dedovanju, po katerem sodišče, če se po pravnomočnosti sklepa o dedovanju najde oporoka, le-to razglasi in jo pošlje zapuščinskemu sodišču, obdrži pa njen prepis. Zapuščinsko sodišče nato ne opravi nove zapuščinske obravnave, temveč obvesti prizadete osebe o razglasitvi oporoke in jih opozori, da lahko svoje pravice iz oporoke skladno z zakonodajo uveljavljajo v pravdnem postopku. Tako so bili vsi oporočni dediči tudi individualno obveščeni, da lahko svoje pravice iz pozneje najdene oporoke, če želijo, uveljavljajo v pravdi. Sodišča so jim ob tem ponudila tudi možnost razgovora s sodnikom, ki se jim tudi osebno opravičil za nastali položaj ter jim predstavil pravne možnosti, saj sodišča v takšnih primerih stanja ne morejo spremeniti sama ali po uradni dolžnosti.

Svobode ni mogoče oceniti v denarju.
Libertas est inaestimabilis.