zapri pomoč

pomoč

Za pomoč pri uporabi spletnih strani sodstva se obrnite na:

pomembno

zapri pomembno

S 1.6.2020 procesni roki v nenujnih zadevah spet tečejo.
Nadaljujejo in opravljajo se tudi vsa izvršilna dejanja.

Dne 27.5.2020 je predsednik Vrhovnega sodišča RS mag. Damijan Florjančič odločil o preklicu Odredbe o posebnih ukrepih zaradi nastanka pogojev iz prvega odstavka 83.a člena Zakona o sodiščih in razlogov iz 1. člena ZZUSUDJZ. Preklic Odredbe predsednika Vrhovnega sodišča RS, objavljen v Uradnem listu RS, bo začel veljati dne 31.5.2020. S 1.6.2020 tako začnejo teči procesni roki, nehajo veljati začasni ukrepi v zvezi s sodnimi, upravnimi in drugimi javnopravnimi zadevami za obvladovanje širjenja nalezljive bolezni COVID-19, nadaljujejo se vse izvršbe in opravljajo vsa izvršilna dejanja.

Vse stranke opozarjamo naj upoštevajo, da:

  • v tistih nenujnih zadevah, v katerih je rok pričel teči že pred epidemijo, se tek roka s 1. junijem 2020 nadaljuje in ne začne teči znova od začetka,
  • v tistih nenujnih zadevah, v katerih so bile med epidemijo opravljene vročitve, začnejo roki v zvezi z vročenimi pisanji teči od začetka s 1. junijem 2020.

Z zgoraj navedenim datumom bodo sodišča začela poslovati kot pred epidemijo, vendar vsem strankam še vedno priporočamo, da se na sodišče, če ni nujno, odpravijo le, če nimajo znakov okužbe, oziroma, če je prihod nujen, o znakih okužbe obvestijo sodišče.

Morebitna natančnejša pravila vstopanja, zadrževanja in vedenja na sodiščih bodo objavljena na vidnem mestu v sodni zgradbi posameznega sodišča.

pomembno

zapri pomembno

S 1.6.2020 procesni roki v nenujnih zadevah spet tečejo.
Nadaljujejo in opravljajo se tudi vsa izvršilna dejanja.

Dne 27.5.2020 je predsednik Vrhovnega sodišča RS mag. Damijan Florjančič odločil o preklicu Odredbe o posebnih ukrepih zaradi nastanka pogojev iz prvega odstavka 83.a člena Zakona o sodiščih in razlogov iz 1. člena ZZUSUDJZ. Preklic Odredbe predsednika Vrhovnega sodišča RS, objavljen v Uradnem listu RS, bo začel veljati dne 31.5.2020. S 1.6.2020 tako začnejo teči procesni roki, nehajo veljati začasni ukrepi v zvezi s sodnimi, upravnimi in drugimi javnopravnimi zadevami za obvladovanje širjenja nalezljive bolezni COVID-19, nadaljujejo se vse izvršbe in opravljajo vsa izvršilna dejanja.

Vse stranke opozarjamo naj upoštevajo, da:

  • v tistih nenujnih zadevah, v katerih je rok pričel teči že pred epidemijo, se tek roka s 1. junijem 2020 nadaljuje in ne začne teči znova od začetka,
  • v tistih nenujnih zadevah, v katerih so bile med epidemijo opravljene vročitve, začnejo roki v zvezi z vročenimi pisanji teči od začetka s 1. junijem 2020.

Z zgoraj navedenim datumom bodo sodišča začela poslovati kot pred epidemijo, vendar vsem strankam še vedno priporočamo, da se na sodišče, če ni nujno, odpravijo le, če nimajo znakov okužbe, oziroma, če je prihod nujen, o znakih okužbe obvestijo sodišče.

Morebitna natančnejša pravila vstopanja, zadrževanja in vedenja na sodiščih bodo objavljena na vidnem mestu v sodni zgradbi posameznega sodišča.


vsebine po meri

zapri sistemska obvestila

Izberi rubriko

Skupine uporabnikov

Izberite skupino, ki najbolj ustreza vašemu profilu, oziroma obkljukajte tiste rubrike, katere želite spremljati.

Orodje "Vsebine po meri" vam omogoča, da na vstopni strani spremljate le tiste vsebine, ki vas zanimajo. Posamezne rubrike, ki jih boste izbrali, vas bodo na strani pričakale vsakič, ko jo boste obiskali. Osebne nastavitve lahko s klikom na gumb "vsebina po meri" v orodni vrstici kadarkoli spremenite.

Nekatere rubrike bodo prikazane le v primeru, če je vsebina smiselna za prikaz na posameznem sodišču. Na primer: rubrika Zemljiška knjiga bo vidna le na vstopnih straneh okrajnih sodišč ...

Poročilo CEPEJ-a o pravosodnih sistemih držav Sveta Evrope

datum: 06.10.2016
vir: Vrhovno sodišče

Evropska komisija za učinkovitost pravosodja pri Svetu Evrope (CEPEJ) na dve leti objavlja poročilo (Evaluation Report) s podatki o pravosodnih sistemih držav članic. Poročilo za leto 2016, ki vsebuje podatke za leto 2014, je bilo objavljeno 6. oktobra.

Del prikazanih podatkov se prekriva s poročilom Evropske komisije EU Justice Scoreboard. Glede na to, da je bilo letos objavljeno poročilo Evropske komisije s podatki za leto 2015, CEPEJ-evo poročilo v delu, ki se nanaša na poslovanje sodišč, ne vsebuje novosti. Je pa v novem poročilu CEPEJ-a na voljo izčrpnejši pregled pravosodnega sistema z vidika proračuna, kadrovskih virov, dostopa do sodišč, brezplačne pravne pomoči, mediacije, števila in reševanja zadev, sodne uprave, informatizacije sodišč, poslovanja državnih tožilcev, odvetnikov, sodnih izvedencev, izvršiteljev in notarjev. 

Format letošnjega poročila je nekoliko krajši, dodan je poseben skrajšan, grafično nazoren pregled. Letos je prvič na voljo še posebna interaktivna spletna stran, ki omogoča prikazovanje podatkov v tabelah, grafih in na zemljevidu glede na potrebe uporabnika.  

Iz primerjave poslovanja sodišč (prejete in rešene zadeve, pričakovani čas rešitve) izhaja, da slovenska sodišča prejmejo nesorazmerno veliko zadev (najvišje število prejetih nekazenskih zadev na 100.000 prebivalcev), vendar jih tudi uspešno rešujejo (najvišje število rešenih nekazenskih zadev ob večjem številu rešenih kot prejetih zadev). Izboljševanje poslovanja sodišč je posebej razvidno pri civilnih in gospodarskih zadevah, kjer je pričakovani čas rešitve krajši od enega leta, obvladovanje števila prejetih zadev pa preko 115 odstotkov.  Na področju upravnega sodstva je Slovenija zelo uspešna,  pričakovani čas reševanja je relativno kratek (112 dni, povprečje 341 dni), pri kazenskih zadevah je položaj prav tako stabilen, pričakovani čas rešitve zadev na prvi stopnji (123 dni) od leta 2010 naprej upada in je krajši od povprečja držav članic (133 dni).  

Slovenija je še vedno prva po številu sodnikov na prebivalca (44,8, povprečje 20,7), je pa hkrati tudi četrta država po zmanjšanju števila sodnikov med leti 2010 in 2014, saj se je število znižalo za 10 odstotkov.   

Del celotnega proračuna, ki gre za pravosodje, je v Sloveniji relativno nizek (1,4% - 31 držav Sveta Evrope pravosodju nameni večji delež), medtem ko je po porabi sredstev na prebivalca Slovenija relativno visoko.   

Poročilo je dopolnjeno s posebnim poročilom o uporabi informacijskih tehnologij v sodstvu. Iz tega  poročila jasno izhaja, da je Slovenija v marsikaterem pogledu lahko zgled državam Sveta Evrope na področju informatizacije.   

Več informacij s celotnim poročilom je dostopno na strani Sveta Evrope.  

Dobri zakoni se rodijo iz slabih navad. Makrobij.
Leges bonae ex malis moribus procreantur.