Skoči na vsebino
Logotip - Vrhovno sodišče
Skoči na vsebino
Logotip - Vrhovno sodišče

Slovensko sodstvo skozi zgodovino

29.08.2016 / Vrhovno sodišče

Ivan Kavčnik.bmp.jpg

Na današnji dan se je rodil Ivan Kavčnik, prvi predsednik Višjega deželnega sodišča v Ljubljani. To prvo slovensko sodišče je začelo poslovati 1.12. 1918 in je prevzelo položaj in pristojnosti vrhovnega sodišča za slovenske dežele, ki jih je imelo do razpada Avstro-Ogrske vrhovno in kasacijsko sodišče na Dunaju. Na njem so delovali najvidnejši slovenski pravniki z dolgoletnimi sodniškimi izkušnjami.

Ivan Kavčnik, ena najvidnejših osebnosti med slovenskimi pravniki, se je rodil 29. 8. 1858 (umrl leta 1922) v Dragomeru pri Ljubljani. Maturiral je na gimnaziji v Ljubljani leta 1878, pravo pa študiral na Dunaju in v Gradcu.

Veljal je za vestnega in temeljitega sodnika. Specializiral se je za civilnopravdno področje. Bil je pravni pisatelj, prevajal je tuja pravna besedila in soustvarjal slovensko pravno terminologijo. S svojimi sposobnostmi, vestnostjo in marljivosti kot sodnik in pisatelj je Ivan Kavčnik jasno pokazal, da je narod, ki se je moral do pred kratkim boriti za enakopravnost svojega jezika v uradih in moral dokazovati, da je sposoben opravljati naloge v javni upravi in v pravu, tem tudi kos.  

Na to kaže tudi dejstvo, da je bil v tedanjih razmerah kot Slovenec povabljen med dvorne svetnike pri vrhovnem in kasacijskem sodišču na Dunaju. Kasneje, kot predsednik Višjega deželnega sodišča v Ljubljani, se je izkazal kot odličen upravnik in organizator pravosodja. Izdelal je načrt ustanovitve Višjega deželnega sodišča in Višjega deželnega pravdništva. Poskrbel je tudi za ustanovitev Centralne pravosodne knjižnice, kar je prav tako dokaz njegove skrbi za pospeševanje pravosodja in pravnega znanja. Znan je bil po doslednem proučevanju prava in uredb srbskega dela takratne države. Zlasti na civilnopravdnem področju je pridobil veliko primerjalnega znanja, ki ga je, če ga ne bi leta 1922 prehitela smrt, želel uporabiti za usklajevanje prava delov nove države.  
Več o Vrhovnem sodišču skozi čas bomo objavili v prihajajoči publikaciji ob 25. letnici slovenske države in Vrhovnega sodišča.    

Življenjepis:
1883 - postane pravni praktikant pri Deželnem sodišču v Ljubljani.
1884 -  postane avskulant (sodniški pripravnik ) pri Deželnem sodišču v Ljubljani. 
1885 - je Mestni policijski komisar v Ljubljani. 1886 - opravi sodniški izpit v Gradcu, nakar je ponovno imenovan za sodnega avskultanta. 
1889 - decembra 1889 postane sodni pristav (pisarniški uslužbenec po končani pripravniški dobi in opravljenem strokovnem izpitu) v Kranju.
1893 - postane sodni pristav Deželnega sodišča v Ljubljani.
1897 -  je bil imenovan za tajnika istega sodišča  ter uvedbi novih civilnopravdnih zakonov vodja izvršilnega oddelka sodišča. 
1903 - postane sodni nadzornik  za področje Višjega deželnega sodišča v Trstu. Septembra 1903 postane deželnosodni svetnik. Pravi svetnik postane 1905 in je dve leti votant (sodnik glasovalec) trgovskega senata in v kazenskih senatih.  
1907 - 1911 - je redno votant in predsednikov namestnik v trgovskem in prizivnem senatu, obenem referent za trgovski register. Decembra 1910 postane svetnik Višjega deželnega sodišča.
1912 - 1914 - je predsednik prizivnega senata ter član v upravnem in personalnem senatu. Obenem je do 1914 opravljal sodno nadzorništvo v Primorju.
1914 - je imenovan za dvornega svetnika pri najvišjem sodišču na Dunaju. Zaradi nemških vplivov ni bil referent za graško okrožje, ampak za Primorje in Dalmacijo. 
1918 - 18. novembra 1918 je imenovan za prvega predsednika Višjega deželnega sodišču v Ljubljani. 
Umrl  je leta 1922.