zapri pomoč

pomoč

Za pomoč pri uporabi spletnih strani sodstva se obrnite na:

pomembno

zapri pomembno

  • Zemljiška knjiga

  • COVL - izvršba

  • Izračun zamudnih obresti

  • Obravnave

  • Sodna praksa

obvestila o piškotkih

Naša spletna stran uporablja tehnologijo piškotkov (cookies). Piškotki omogočajo uporabo naprednih, uporabniku prikrojenih možnosti. Omogočajo nam tudi spremljanje statistik obiska, s čimer pridobivamo prepotrebne podatke za nenehno izboljševanje strani. Če zapisa piškotkov ne boste dovolili, boste prikrajšani za možnosti, kakršni sta ogled video posnetkov in komentiranje objav prek družbenih omrežij.

Več informacij o piškotkih na sodisce.si


sprejmi piškotke | zavrni piškotke

vsebine po meri

zapri sistemska obvestila

Izberi rubriko

Skupine uporabnikov

Izberite skupino, ki najbolj ustreza vašemu profilu, oziroma obkljukajte tiste rubrike, katere želite spremljati.

Orodje "Vsebine po meri" vam omogoča, da na vstopni strani spremljate le tiste vsebine, ki vas zanimajo. Posamezne rubrike, ki jih boste izbrali, vas bodo na strani pričakale vsakič, ko jo boste obiskali. Osebne nastavitve lahko s klikom na gumb "vsebina po meri" v orodni vrstici kadarkoli spremenite.

Nekatere rubrike bodo prikazane le v primeru, če je vsebina smiselna za prikaz na posameznem sodišču. Na primer: rubrika Zemljiška knjiga bo vidna le na vstopnih straneh okrajnih sodišč ...

Evropska komisija zaznala viden napredek slovenskega sodstva

datum: 11.04.2016
vir: Vrhovno sodišče

Po podatkih EU Justice Scoreboard je Slovenija zabeležila pozitivne premike glede poslovanja slovenskega sodstva na vseh z objektivnimi kazalci merjenih področjih. S širitvijo elektronskega poslovanja privarčevana 2 odstotka proračuna sodišč.

Vrhovno sodišče pozdravlja ugotovitve Evropske komisije v EU Justice Scoreboard za leto 2016, v katerem izpostavlja pozitivne premike glede poslovanja slovenskega sodstva na vseh z objektivnimi kazalci merjenih področjih. 

Posebej izstopajo rezultati na področju reševanja upravnih sporov, kjer je slovensko sodstvo navedeno kot najhitrejše v celotni Evropski uniji. Opazno je zmanjševanje števila nerešenih zadev in skrajševanje pričakovanega časa trajanja postopkov pred slovenskimi sodišči. Objektivni podatki o delu slovenskih sodišč že vrsto let izkazujejo pozitiven trend zmanjševanja števila nerešenih zadev, ki je bilo kljub občutnemu zmanjšanju števila sodnikov in sodnega osebja v zadnjih petih letih skoraj prepolovljeno. Relativno visoko število nerešenih zadev ob koncu leta, ki ga izpostavlja Evropska komisija, je moč ocenjevati le v luči števila novih zadev na prebivalca. Kot je to razvidno iz  EU Justice Scoreboarda, je Slovenija namreč prva v celotni EU po številu novih nekazenskih zadev na prebivalca. Slovenska sodišča tako ob dveh milijonih prebivalcev vsako leto prejmejo skoraj milijon novih zadev v delo.  

Prav tako je opazna sprememba na stečajnem področju, saj se je pričakovani čas za rešitev stečajnih postopkov v primerjavi s prejšnjimi merjenimi obdobji zmanjšal za več kot polovico. Slovenija je tako z 18. mesta napredovala na 2. mesto.   

Kot navaja Evropska komisija, so enostaven dostop, zadostna sredstva, učinkovita uporaba orodij ter primerni standardi ključni dejavniki, ki pripomorejo h kakovosti sodnega sistema. Tako je kot izjemno učinkovito sredstvo izpostavila reformo, ki je sodiščem omogočila širitev  elektronskega poslovanja, zlasti vročanja po elektronski poti. Na ta način je slovensko sodstvo privarčevalo 4,2 mio sredstev oziroma kot je to na tiskovni konferenci izpostavila komisarka za pravosodje Vera Juorova, več kot 2 odstotka sodnega proračuna. V novi finančni perspektivi Evropa 2020 bo prehodu na popolnoma elektronsko poslovanje posvečena posebna pozornost.  

Vsi objektivno merljivi kazalniki kažejo na nenehno izboljševanje delovanja sodstva. Slovenija je večinoma uvrščena v zgornjo polovico držav, zato izstopa del, ki se nanaša na zaznavo neodvisnosti sodstva in sodnikov, saj je tu Slovenija uvrščena neprimerljivo nizko. Podatek se nanaša na dojemanje (percepcijo) neodvisnosti, ne pa na dejansko neodvisnost sodnikov. Raziskava za merjenje zadovoljstva javnosti z delovanjem sodišč, ki je bila lani izvedena že drugič, je ponovno jasno pokazala veliko razliko med dojemanjem neodvisnosti sodnika v splošni javnosti in dojemanjem tistih oseb, ki imajo dejansko izkušnjo s sodnim postopkom: njihova povprečna ocena je bila 8 na lestvici od 1-10. To kaže, da je treba razloge za nizko oceno v splošni javnosti iskati izven samih sodišč. Ne glede na to pa ima slabo dojemanje neodvisnosti negativen vpliv na legitimiteto sodišč. V sodstvu se zavedamo, da gre za pomembno področje, zato smo ga ob otvoritvi sodnega leta 2016 opredelili kot eno izmed prednostnih področij. 

Isto je, česar ni in kar ne pride na dan.
Idem est non esse et non apparere.