Skoči na vsebino
Logotip - Vrhovno sodišče
Skoči na vsebino
Logotip - Vrhovno sodišče

Rešitve pri informatizaciji slovenskega sodstva opazili tudi v tujini

25.09.2015 / Vrhovno sodišče

Vključevanje informacijske tehnologije v povezavi z inovativnimi organizacijskimi rešitvami predstavlja pomemben dejavnik pri prenovi poslovnih procesov slovenskega sodstva. Sodišča 97 % vseh zadev obvladujejo s pomočjo informacijskih sistemov, 53 % vseh zadev na prvi stopnji se v celoti vodi v elektronski obliki, zemljiško-knjižni postopek pa se vodi zgolj še na ta način.

Skokovit razvoj na področju informacijskih tehnologij v zadnjih treh desetletjih je s seboj prinesel tudi dodatne izzive za slovenski sodni sistem, predvsem v smislu, ali se bo sodstvo s pomočjo informacijskih tehnologij uspelo transformirati v moderen in kakovosten sistem, ki bo napredno tehnologijo uspešno vključil v svoje delo in na ta način še dodatno prispeval k poenostavljanju, skrajševanju in večji transparentnosti sodnih postopkov. Napredek v zadnjih letih kaže, da je sodstvo na pravi poti, saj danes že približno 97 odstotkov vseh zadev, ki jih dobijo v reševanje, na sodiščih obvladujejo s pomočjo informacijskih sistemov, medtem ko vse bolj stalnica sodišč postaja tudi elektronsko poslovanje, s pomočjo katerega se že 53 odstotkov vseh zadev na prvostopenjskih sodiščih v celoti vodi v elektronski obliki. V okviru elektronske zemljiške knjige se celoten zemljiško-knjižni postopek že nekaj časa vodi izključno na podlagi elektronskega spisa, torej v celoti brez papirja. Informatizacija slovenskega sodstva sicer že več kot dve desetletji poteka pod okriljem Vrhovnega sodišča RS in njegovega Centra za informatiko, kar je posebnost slovenskega sistema v primerjavi z drugimi evropskimi državami. Tudi na ta račun pa se pri informatizaciji ni zgolj sledilo hitremu razvoju na področju informacijskih tehnologij, temveč se je v mnogih primerih uvajalo rešitve in tehnologije, ki so se šele kasneje razvile v splošne trende razvoja informacijskih sistemov.

Predstavitvi rešitev slovenskega sodnega sistema na področju informatizacije je bilo namenjeno tudi sodelovanje predstavnikov Vrhovnega sodišča RS na kongresu nemškega Združenja za uporabo informatike v sodstvu, ki se danes zaključuje v mestu Saarbrücken. Na kongresu, že 24. po vrsti, na katerem največ pozornosti namenjajo izmenjavi izkušenj glede elektronske obdelave podatkov v pravosodju, so generalni sekretar vrhovnega sodišča Janko Marinko, svetovalec predsednika vrhovnega sodišča Rado Brezovar in direktor Centra za informatiko pri vrhovnem sodišču Bojan Muršec sodelovali kot posebni gostje, saj je Slovenija od organizatorjev prejela ekskluzivno vabilo kot edini letošnji častni gost na kongresu. Tovrsten nastop pred izjemno strokovno podkovanim občinstvom, med katerim je sedelo okoli 500 sodnikov, je tako na nek način predstavljal tudi potrditev slovenske usmeritve na področju informatizacije sodstva v zadnjih letih.

Predsednikove plošče za boljše upravljanje

Predstavniki slovenskega vrhovnega sodišča so med drugim predstavili načelo uvajanja elektronskega poslovanja v sodne postopke in poudarili, da mora ta temeljiti na postopnosti in prostovoljnosti, še posebej, kar zadeva zunanje uporabnike. To pomeni, da jih k uporabi tovrstnega poslovanja nikakor ni smiselno siliti, ampak jih je treba spodbujati, na primer z nižjimi stroški, sodnimi taksami, itd. Na ta način se uporabnikom omogoči dovolj dolgo prehodno obdobje, v katerem se lahko ustrezno pripravijo na nov način poslovanja, sodstvo kot ponudnik storitev pa dobi na voljo dodaten čas za morebitne izboljšave sistema, kar še dodatno spodbuja njegovo uporabnost. Eno najpomembnejših komponent elektronskega poslovanja verjetno predstavlja elektronsko vložišče (implementirano je v obliki portala eSodstvo), ki zagotavlja vse storitve, povezane s sprejemanjem vlog v elektronski obliki, ki so za tovrstno poslovanje ključnega pomena. Kljub temu pa tudi v postopkih, ki omogočajo elektronsko vlaganje, sodstvo še vedno omogoča oddajo vlog v papirni obliki, digitalizacijo teh pisanj pa nato opravijo na sodišču in jih v elektronski obliki posredujejo v ustrezen informacijski sistem. Poleg elektronskega vlaganja portal eSodstvo omogoča tudi plačevanje sodnih taks in drugih obveznosti, precejšen korak naprej pa je bil v zadnjih letih narejen tudi pri elektronskem vročanju, saj slovensko sodstvo preko sistema za varno elektronsko vročanje letno vroči že več kot milijon pošiljk.

Poleg omenjenega so slovenski predstavniki na kongresu spregovorili še o dveh projektih, ki odražata koncepte Vrhovnega sodišča RS pri uvajanju enotne tehnološke podpore v poslovanje sodišč tako na področju sodne uprave kot tudi na področju prenove poslovnih procesov. Najprej so podrobneje predstavili sistem poslovnega obveščanja in t.i. predsednikovih plošč, ki je v veliki meri pripomogel h kakovostnejši sodni upravi, in zatem še prenovo elektronske zemljiške knjige v letih od 2008 do 2011, s katero se je zaključila informatizacija zemljiške knjige, uvedena na začetku prejšnjega desetletja. Prvi omenjeni sistem je namenjen predvsem boljšemu in učinkovitejšemu upravljanju ter spremljanju celotnega sodnega sistema in posameznih sodišč. Temelji na izdelavi kakovostnih poročil, analiz in grafičnih prikazov, pripravljenih na podlagi skladišča podatkov in s pomočjo posebnega analitičnega orodja. Poročila (denimo o prejetih, rešenih in nerešenih zadevah, o trajanju posameznih faz postopka, o času izdelave sodb, o spremljanju specifike posameznih pravnih področij, o stroških, logistična poročila, letna poročila o poslovanju sodišč, itd.) pa so nato osnova za spremljanje učinkovitosti in kakovosti poslovanja sodišč ter predstavljajo podlago za operativne in strateške odločitve. Posebno vlogo v teh poročilih imajo t.i. predsednikove plošče, namenjene predsednikom in zgornjemu menedžmentu sodišč, ki prikazujejo nekatere ključne parametre poslovanja sodišč (od kadrov, storilnosti in obremenitev posameznih sodišč do reševanja starejših nerešenih zadev).

Nemške sodnike so še prav posebej zanimale slovenske izkušnje z uvajanjem elektronskega poslovanja v zemljiško-knjižnih zadevah, saj so pred začetkom informatizacije v letu 2000 zadeve s tega področja predstavljale bistven delež vseh nerešenih zadev na okrajnih sodiščih. Čakalna doba za vpis v zemljiško knjigo je lahko takrat trajala celo do 45 mesecev, kar je bilo nesprejemljivo in kar se je dokončno uredilo v času že omenjene prenove v letih 2008 - 2011, s pomočjo katere se je pričakovani čas vpisa v zemljiško knjigo skrajšal na dva do tri delovne dneve. Celoten spis v zemljiško-knjižnih zadevah se sedaj vodi izključno v elektronski obliki, odpravljena pa je bila tudi krajevna pristojnost na tem področju in uvedena splošna oziroma enotna krajevna pristojnost, so med drugim še poudarili predstavniki Vrhovnega sodišča RS.