Skoči na vsebino
Logotip - Vrhovno sodišče
Skoči na vsebino
Logotip - Vrhovno sodišče

Občna seja zahtevo za izločitev Masleše zavrnila

27.08.2014 / Vrhovno sodišče

Na današnji občni seji so vrhovne sodnice in sodniki zahtevo za izločitev predsednika Vrhovnega sodišča Branka Masleše zavrnili.

Na današnji občni seji Vrhovnega sodišča, so vrhovni sodniki odločali o predlogu za izločitev predsednika Vrhovnega sodišča v zadevi I Ips 2457/2010. Šlo je za prvo tovrstno zadevo v obstoju VSRS, predsednik Masleša pa se občne seje ni udeležil, saj glede na določbe Poslovnika o občni seji ne sme glasovati o vprašanju lastne izločitve.  

V omenjeni zadevi sta obe stranki zaradi morebitnega sodelovanja v senatu, ki naj bi odločal o zadevi, vnaprej predlagali izločitev nekaterih vrhovnih sodnikov. V dosedanjem postopku pred VSRS je bilo tako odločano tudi o zahtevah za izločitev sodnikov in sodnic Maje Tratnik, Barbare Zobec, Marka Šorlija in Vesne Žalik. Zahtevi za izločitev Maje Tratnik in Barbare Zobec je zavrnil že predsednik Masleša, zahteve za izločitev Marka Šorlija, Vesne Žalik in novo zahtevo glede Barbare Zobec pa podpredsednica mag. Nina Betetto, saj je zaradi zahteve za njegovo izločitev predsednik Masleša dne 14. 7. 2014 moral prenehati z vsemi opravili v tej zadevi. Zaradi zahtev za izločitev ni prišlo do zastoja v postopku.  

Obramba je predlagala izločitev predsednika Vrhovnega sodišča, ker naj bi se zaradi javnega nastopa na Dnevih slovenskega sodstva vnaprej izrekel za pristranskega. Z dnem vloženega predloga za izločitev je predsednik VSRS nehal odločati v zadevah sodne uprave v omenjeni zadevi, zato je o ostalih predlogih odločila podpredsednica sodišča.   

Predsednik Masleša je v svojem odgovoru občni seji med drugim zapisal: „Sodstvo ima v družbi pomembno, posebno funkcijo in mora zato uživati zaupanje javnosti, če naj bo uspešno pri izvrševanju svojih dolžnosti. Tako zaupanje pa je nujno zaščititi pred destruktivnimi napadi brez realne osnove, predvsem zato, ker kritizirani sodniki sami zaradi obveze molčečnosti ne smejo odgovarjati na kritike. In v tem je bil ključni poudarek govora. Besede o tem, da bi dopuščanje ustrahovanja, žaljenja in poniževanja sodišč vodilo v razgradnjo države in pravosodnega sistema, pa v sedanjih razmerah samo pridobivajo na teži.   

Ocenjujem, da celovito gledano vsebina govora nikakor ni (bila) takšna, da bi utemeljevala očitke o v zahtevi za izločitev zatrjevanih osebnih predsodkih in prepričanjih ter moji pristranskosti v postopkih odločanja v tej kazenski zadevi. Prav tako menim, da ni nobene podlage za sklepanje, da v postopku nisem (ali da ne bom) zagotavljal procesnih jamstev, tako da je (bo) izključen vsak upravičen dvom v mojo nepristranskost. Dejstvo pa je, da se odločanje v tej zadevi poudarjeno povezuje ali kar že enači z menoj in da se me v delu javnosti, delu politike, nekaterih medijih, v zadnjem času pa tudi na plakatih predstavlja kot „glavnega krivca" za izrečeno obsodilno pravnomočno sodbo in ker izvršitev kazni ni bila prekinjena. Take predstave so bile ustvarjene brez sleherne podlage.„

 

Priloga: Sklep občne seje (objava 3. 9. 2014)