Zahteva za izločitev vrhovnega sodnika Marka Šorlija zavrnjena

 

Ob obravnavi predloga državnega tožilstva se je podpredsednica opredelila predvsem do dopisov Marka Šorlija Vesni Žalik in Odboru za preprečevanje zlorab v pravosodju. Komunikacija v konkretni zadevi, ki je, drugače, kot je to običajno, potekala prek kazenskega spisa in tako postala dostopna javnosti, odpira številna subtilna vprašanja, povezana z dinamiko odločanja in mnenji znotraj senata. Vendar pa vprašanje, ali je bilo s takšnimi dejanji izločevanega sodnika morda poseženo v individualno neodvisnost sodnice Vesne Žalik, po mnenju podpredsednice v zahtevi za izločitev ni relevantno, saj institut izločitve sodnika ni sredstvo za sankcioniranje morebitnega tovrstnega ravnanja. Glede na to, da ni nobenega dokaza o nasprotnem, ni razloga, da bi dvomili o osebni nepristranskosti sodnika Marka Šorlija.

Podpredsednica je ocenila, da ugotovljena dejstva ne utemeljujejo sklepanja o njegovi „predhodni vpletenosti“ niti „dvojni vlogi“ v postopku, zaradi česar bojazen, da je pristranski, prav tako ne more biti objektivno upravičena. Številni prispevki v medijih, ki so selektivno, zasledujoč politiko posameznega medija, povzeli omenjeno komunikacijo, ne morejo biti merilo videza nepristranskosti. Tega zaključka ne more spremeniti niti pravno mnenje izločevanega sodnika, da se lahko seja na podlagi četrtega odstavka 423. člena ZKP opravi, še preden se spis pošlje Vrhovnemu državnemu tožilstvu.

Priloga: Sklep o zahtevi za izločitev Marka Šorlija