zapri pomoč

pomoč

Za pomoč pri uporabi spletnih strani sodstva se obrnite na:

pomembno

zapri pomembno

  • Zemljiška knjiga

  • COVL - izvršba

  • Izračun zamudnih obresti

  • Obravnave

  • Sodna praksa

obvestila o piškotkih

Naša spletna stran uporablja tehnologijo piškotkov (cookies). Piškotki omogočajo uporabo naprednih, uporabniku prikrojenih možnosti. Omogočajo nam tudi spremljanje statistik obiska, s čimer pridobivamo prepotrebne podatke za nenehno izboljševanje strani. Če zapisa piškotkov ne boste dovolili, boste prikrajšani za možnosti, kakršni sta ogled video posnetkov in komentiranje objav prek družbenih omrežij.

Več informacij o piškotkih na sodisce.si


sprejmi piškotke | zavrni piškotke

vsebine po meri

zapri sistemska obvestila

Izberi rubriko

Skupine uporabnikov

Izberite skupino, ki najbolj ustreza vašemu profilu, oziroma obkljukajte tiste rubrike, katere želite spremljati.

Orodje "Vsebine po meri" vam omogoča, da na vstopni strani spremljate le tiste vsebine, ki vas zanimajo. Posamezne rubrike, ki jih boste izbrali, vas bodo na strani pričakale vsakič, ko jo boste obiskali. Osebne nastavitve lahko s klikom na gumb "vsebina po meri" v orodni vrstici kadarkoli spremenite.

Nekatere rubrike bodo prikazane le v primeru, če je vsebina smiselna za prikaz na posameznem sodišču. Na primer: rubrika Zemljiška knjiga bo vidna le na vstopnih straneh okrajnih sodišč ...

Kljub slabšim pogojem za delo rezultati vzpodbudni

datum: 27.06.2014
vir: Vrhovno sodišče

Kljub izrazitemu poslabšanju pogojev za delo je sodstvo v letu dni po podpisu Zaveze pri vrsti ključnih področjih doseglo ciljno stanje ali bistvene premike na bolje. Posebej dobri so rezultati na kazenskem, prekrškovnem in gospodarskem področju, do poslabšanja pa je prišlo na delovnosocialnem področju. Veliko tveganje je še naprej zlasti proračunsko stanje, saj bo sodiščem ob trenutnih trendih sredstev za sodne postopke zmanjkalo že avgusta.

Na splošni ravni je v zadnjem letu prišlo do 11,7% zmanjšanja števila nerešenih zadev, povprečni pričakovani čas reševanja zadev pa je konec maja znašal 7 mesecev pri pomembnejših zadevah oziroma 3,2 meseca pri vseh zadevah. Pritožbe v vseh vrstah zadev na višjih sodiščih so v povprečju rešene v manj kot 3 mesecih. Na kazenskem področju je rešenih v povprečju 30 % več zadev kot prej, povprečni čas odločanja pa znaša 8,3 meseca (ciljni čas v zavezi je bil 12 mesecev). Tudi pri prekrškovnih zadevah je bil cilj presežen za kar dva meseca, povprečni čas njihovega reševanja pa trenutno znaša 2,8 meseca. Pomembni rezultati so doseženi tudi na področju reševanja gospodarskih zadev. Več kot 60% gospodarskih zadev je rešenih v letu dni, kar je posledica triažnega načina reševanja zadev in spremembe razmejitve opravil med sodnim osebjem in sodniki, žal pa so spremembe stečajne zakonodaje in z njimi povezan visok pripad zadev preprečili še optimalnejšo razporeditev kadrov. Kljub prednostnem reševanju starejših zadev se je v tem obdobju povprečni dejanski čas reševanja pravdnih zadev skrajšal za 1 mesec. V maju 2014 je povprečni pričakovani čas pravdnih zadev pred okrožnimi sodišči znašal 11,9 meseca, pred okrajnimi sodišči pa 9,4 meseca.

Nadaljevanje pozitivnih trendov sodstva pri krajšanju in optimizaciji postopkov je med drugim ugotovila tudi Evropska komisija v svojih junijskih priporočilih.

Do poslabšanja razmer je prišlo le na delovnih in socialnih sodiščih. Čeprav so z organizacijskimi ukrepi, zlasti triažiranjem zadev, tudi ta sodišča močno izboljšala svoje poslovanje, je na njihovo delovanje negativno vplival visok pripad različnih sporov, v katerih je kot tožena stran udeležena država. Tovrstni masovni spori so za sodišča nepredvidljivi, obsegajo pa kar polovico vseh zadev pred delovnimi sodišči.

Izrazito negativen vpliv na poslovanje sodišč je imelo veliko pomanjkanje finančnih sredstev za vodenje sodnih postopkov, ki ga je povzročila sprememba stečajne zakonodaje. Sodstvo je 2014 že sicer pričelo z 10 mio EUR manj, kot jih je imelo v 2013, zgolj ta sprememba pa je prinesla dodatno nepričakovano obremenitev v višini skoraj 17 mio EUR. Manjši del sredstev za nadomestitev primanjkljaja je Vlada zagotovila junija 2014 s 3 mio EUR, vendar pa sodišča zaradi nenadzorovane rasti števila stečajev ocenjujejo, da bo sredstev za vodenje sodnih postopkov zmanjkalo že v avgustu. Negotove finančne razmere močno vplivajo tudi na vodenje drugih postopkov in prevzemanje finančnih obveznosti, za katere so predsedniki sodišč osebno odgovorni.

V okviru razvojnih aktivnosti je sodstvo izvedlo vse načrtovane ukrepe glede informatizacije in organizacije poslovanja na izvršilnem področju. Predlogi sprememb izvršilne zakonodaje so bili pri Ministrstvu za pravosodje sprejeti in implementirani v predlog novele Zakona o izvršbi in zavarovanju, vendar pa novela, ki bi omogočila za polovico višjo učinkovitost, še ni bila sprejeta. Zagotovljena je bila popolna digitalizacija poslovanja na področju izvršb na podlagi verodostojne listine, zemljiške knjige in insolvenčnih zadev, ki sestavljajo skoraj 50% vseh zadev pred sodišči. Intenzivno uvajanje dodatnih možnosti informacijskih rešitev (e-vročanje, avtomatizacija postopkov, ponovna uporaba informacij, ipd.) postopno povečuje učinkovitost poslovanja tudi na drugih področjih.

Zaveza je zgolj del sicerjšnjih prizadevanj za strateško prenovo poslovnih procesov, ki jih sodstvo izvaja že nekaj let in so natančneje predstavljeni ob otvoritvah sodnega leta. Uspeh prizadevanj pa je v veliki meri odvisen od sodelovanja z drugima vejama oblasti. Vlada tako ni bila vedno dovolj odzivna na svojem področju pri ustvarjanju kadrovskih in materialnih pogojev za delov sodišč, pripravi sistemske zakonodaje in skrbi za splošno pravno kulturo. Napovedi prostorske koncentracije ljubljanskega okrajnega in okrožnega sodišča, obnove in varnostnega opremljanja sodnih stavb ter obnovitve voznega parka, so ostale neizpolnjene, reforma mreže sodišč pa je obstala v začetni fazi.

Velika težava za poslovanje sodišč je tudi nadaljnja nestabilnost kadrovskih virov, saj je bilo po občutnem zmanjšanju števila zaposlenih za 250 sodnih uslužbencev konec leta 2012 šele septembra 2013 začasno nadomeščenih 160 zaposlitev za obdobje do konca leta 2013. Na podlagi pogajanj z Vlado, izvedenih v zadnjih trenutkih, se je zaposlitev najprej podaljšala do polovice maja 2014, do konca 2014 pa je bila podaljšana le še 86 osebam.

Zmanjšanje števila sodnikov še naprej ostaja prioriteta sodstva ob njihovem ustreznem nadomeščanju s strokovnim osebjem. Število sodnikov se je v tem obdobju zmanjšalo na 958 (31. 5.). Zaradi siceršnje kadrovske nestabilnosti bi dodatno preveliko zmanjševanje utegnilo imeti nadaljnje negativne posledice na trenutne trende poslovanja, dodatno pa so tudi nedavne spremembe pokojninske zakonodaje vplivale na manjši interes sodnikov za upokojitev od pričakovanega.

Sodstvo lahko kakovostno in učinkovito deluje le v povezavi s podobnim delovanjem drugih dveh vej oblasti. V luči tega utemeljeno pričakuje, da bodo spremembe sistemske zakonodaje, ki bodo omogočile boljšo razporeditev razpoložljivih kadrov in optimizacijo poslovnih procesov, skrbno in celovito načrtovane.

 

Pri sojenju je naglica zločinska.
In iudicando criminosa est celeritas.