<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSM Sodba II Kp 5528/2020

Sodišče:Višje sodišče v Mariboru
Oddelek:Kazenski oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSMB:2020:II.KP.5528.2020
Evidenčna številka:VSM00041820
Datum odločbe:15.12.2020
Senat, sodnik posameznik:Simona Skorpik (preds.), Zdenka Klarič (poroč.), Miro Lešnik
Področje:KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
Institut:kaznivo dejanje velike tatvine - odločitev o kazenski sankciji - razlogi odločbe - izpodbijanje primernosti izrečene kazni - olajševalne in obteževalne okoliščine

Jedro

Prav tako je sodišče prve stopnje po oceni pritožbenega sodišča kot obteževalno upoštevalo tudi stopnjo obdolženčeve kazenske odgovornosti, saj se obdolžencu očitano kaznivo dejanje lahko stori le z direktnim naklepom, kar je najvišja stopnja krivde, kar kaže, da je ocena sodišča prve stopnje pravilna, pomisleki zagovornika pa zmotni.

Izrek

I. Pritožba zagovornika obdolženega B.I. se zavrne kot neutemeljena in potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Obdolženega se oprosti plačila stroškov pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z napadeno sodbo je sodišče prve stopnje obdolženega B.I. spoznalo za krivega nadaljevanega kaznivega dejanja velike tatvine po 1. točki prvega odstavka 205. člena v zvezi s prvim odstavkom 204. člena in 54. členom Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1) ter mu izreklo kazen šest mesecev zapora. Na podlagi drugega odstavka 105. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) je obdolženi dolžan oškodovani družbi S.T. d.d. povrniti premoženjsko pravni zahtevek v višini 900,00 EUR, na podlagi četrtega odstavka 95. člena ZKP je sodišče prve stopnje obdolženega oprostilo plačila stroškov kazenskega postopka iz 1. do 6. točke drugega odstavka 92. člena ZKP.

2. Zoper takšno sodbo se je pritožil zagovornik obdolženega zaradi bistvenih kršitev določb kazenskega postopka, kršitve kazenskega zakona in odločbe o kazenski sankciji. Pritožbenemu sodišču predlaga, da napadeno sodbo razveljavi oziroma spremeni tako, da obdolžencu izreče milejšo zaporno kazen.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Zagovornik se pritožuje zaradi bistvenih kršitev določb kazenskega postopka in kršitev kazenskega zakona, vendar v pritožbi ne konkretizira katere kršitve iz členov 371 in 372 ZKP uveljavlja. Da pa se iz njegove pritožbe razbrati, da v napadeni sodbi pogreša ustrezne razloge o izrečeni kazenski sankciji. S tem pa meri na bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP. Uveljavljana kršitev po oceni pritožbenega sodišča ni podana, saj je sodišče prve stopnje v napadeni sodbi navedlo tehtne in ustrezne razloge o izrečeni kazenski sankciji. Kršitev kazenskega zakona, kot že navedeno zagovornik v pritožbi ne obrazlaga, pritožbeno sodišče pa pri preizkusu napadene sodbe po uradni dolžnosti skladno z določilom člena 383/I ZKP, kršitev ni ugotovilo.

5. Uspešen pa ne more biti zagovornik, ki graja odločitev sodišča prve stopnje v njeni odločbi o kazenski sankciji. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje v obravnavani zadevi pravilno ugotovilo in tudi ocenilo vse tiste okoliščine, tako olajševalne, kot tudi obteževalne, ki vplivajo na odmero kazni. Pri tem je povsem pravilno kot obteževalno upoštevalo obdolženčevo predkaznovanost, saj gre za specialnega povratnika ter težo storjenega kaznivega dejanja in stopnjo obdolženčeve kazenske odgovornosti, kakor tudi nevarnost samega kaznivega dejanja. Zagovornik meni, da razen predkaznovanosti obdolženca ostale okoliščine niso podane, vendar ne more biti uspešen. Ni res, da sodišče prve stopnje nebi smelo upoštevati kot obteževalno samo težo storjenega kaznivega dejanja zato, ker obdolženi z njim ni povzročil nobene druge škode. Ni jasno sicer kakšne druge škode obdolženi ni povzročil, saj je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo višino povzročene škode, ki jo mora obdolženi skladno z drugim odstavkom 105. člena ZKP povrniti oškodovancem, kot to izhaja iz točke 7 napadene sodbe. Prav tako je sodišče prve stopnje po oceni pritožbenega sodišča kot obteževalno upoštevalo tudi stopnjo obdolženčeve kazenske odgovornosti, saj se obdolžencu očitano kaznivo dejanje lahko stori le z direktnim naklepom, kar je najvišja stopnja krivde, kar kaže, da je ocena sodišča prve stopnje pravilna, pomisleki zagovornika pa zmotni. Način storitve kaznivega dejanja, ki je opisan v izreku napadene sodbe pritrjuje oceni sodišča prve stopnje, da gre za nevarno kaznivo dejanje. Zato pritožba, ki se sklicuje na nizke odvzete denarne zneske, ne more vplivati na višino izrečene kazni, saj ni spregledati, da je obdolženi oškodovancem denar vzel iz denarnic. Po oceni pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje v napadeni sodbi povsem ustrezno obrazložilo višino izrečene zaporne kazni, ki je tudi po oceni pritožbenega sodišča ob upoštevanju vseh okoliščin pravična in je ne gre zniževati obdolžencu v korist, za kar se v pritožbi neuspešno zavzema zagovornik. Pritožbeno sodišče namreč ugotavlja, da bo izrečena zaporna kazen tako vplivala na obdolženca, da ta v bodoče ne bo ponavljal kaznivih dejanj.

6. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče o pritožbi zagovornika obdolženca odločilo tako, kot izhaja iz izreka te sodbe.

7. Pritožbeno sodišče je na podlagi četrtega odstavka 95. člena v zvezi z 98. členom ZKP, obdolženega oprostilo plačila stroškov pritožbenega postopka iz 1. do 6. točke drugega odstavka 92. člena ZKP, pri tem pa je upoštevalo materialne in družinske razmere obdolženega.


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Kazenski zakonik (2008) - KZ-1 - člen 54, 204, 204/1, 205, 205/1, 205/1-1

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
21.01.2021

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDQzODMx