<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSM Sklep I Ip 612/2020

Sodišče:Višje sodišče v Mariboru
Oddelek:Izvršilni oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSMB:2020:I.IP.612.2020
Evidenčna številka:VSM00038620
Datum odločbe:16.10.2020
Senat, sodnik posameznik:mag. Karolina Peserl
Področje:IZVRŠILNO PRAVO
Institut:izvršilni stroški dolžnika - nadaljnji izvršilni stroški - ravnanje v nasprotju z načelom vestnosti in poštenja

Jedro

Načelo vestnosti in poštenja izraža samoomejevanje (omejitev svobodnega ravnanja) skozi obveznost, da si stranki ne prizadevata le za uresničenje svojih interesov, ampak tudi za interese nasprotne stranke; tukaj dolžnik tudi za interes upnika po učinkoviti izvršbi. Dolžnikovo ravnanje izbire predmetov izvršbe je bilo po pojasnjenem opravljeno s ciljem, da ta ne bi bila učinkovita, saj so bili s strani dolžnika zavestno izbrani predmeti, za katere je vedel, da zanje obstaja ovira. Sankcija za kršitev načela vestnostni in poštenja je stroškovna. Dolžnik mora upniku povrniti za izvršbo potrebne stroške, ki jih je sam povzročil (peti odstavek odstavek 38. člena ZIZ).

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Vsaka stranka krije sama svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je naložilo dolžniku, da upniku povrne nadaljnje izvršilne stroške v znesku 206,08 EUR z zamudnimi obrestmi.

2. Dolžnik v pravočasni pritožbi nasprotuje odločitvi in navaja, da izvršitelj ni upravičen do plačila za opravljeno delo, ker je bil rubež opravljen na predmetih, ki spadajo v skupno premoženje. Dolžnik je na navedeno dejstvo opozoril izvršitelja ob rubežu. Upnik je tudi umaknil predlog za izvršbo na premičnine. Meni, da se sodišče prve stopnje ni opredelilo do vseh odločilnih dejstev in o tem podalo ustrezne razloge. Predlaga razveljavitev ali ustrezno spremembo sklepa. Priglaša pritožbene stroške.

3. Upnik v odgovoru na pritožbo podaja strinjanje z razlogi sodišča prve stopnje in priglaša strošek odgovora.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče druge stopnje povzema pravilne razloge sodišča prve stopnje v svojo odločitev in le še odgovarja na pritožbene navedbe:

6. Dolžnik sicer izpostavlja, da je opozoril izvršitelja, da so zarubljeni predmeti skupna lastnina, a pri tem spregleda, da je najprej pred opravo rubeža sam opredelil, katere predmete naj se zarubi. Dolžnikovo ravnanje, ko je najprej izrabil možnost, da se poseže na premoženje, ki ga dolžnik sam izbere, nato pa po opravljenem rubežu podal nestrinjanje z rubežem izbranih izvršilnih predmetov (oboje izhaja iz rubežnega zapisnika z dne 21. 2. 2019 kot javne listine), je v nasprotju z načelom vestnosti in poštenja (9. člen Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju – v nadaljevanju ZIZ), ki obsega tudi prepoved venire contra factum proprium (prepoved nasprotnega ravnanja predhodnemu).1

7. Načelo vestnosti in poštenja izraža samoomejevanje (omejitev svobodnega ravnanja) skozi obveznost, da si stranki ne prizadevata le za uresničenje svojih interesov, ampak tudi za interese nasprotne stranke; tukaj dolžnik tudi za interes upnika po učinkoviti izvršbi. Dolžnikovo ravnanje izbire predmetov izvršbe je bilo po pojasnjenem opravljeno s ciljem, da ta ne bi bila učinkovita, saj so bili s strani dolžnika zavestno izbrani predmeti, za katere je vedel, da zanje obstaja ovira. Sankcija za kršitev načela vestnostni in poštenja je stroškovna. Dolžnik mora upniku povrniti za izvršbo potrebne stroške, ki jih je sam povzročil (peti odstavek odstavek 38. člena ZIZ).

8. Kasnejši umik predloga za izvršbo na navedene izvršilne predmete s strani upnika za stroškovno odločitev nima pomena, saj je bistveni razlog nastanka stroškov v pojasnjenem ravnanju dolžnika. Nenazadnje pa mora izvršitelj opraviti rubež premičnin kljub morebitnim zatrjevanim oviram, kot je že pravilno pojasnilo sodišče prve stopnje.

9. Sodišče druge stopnje še pojasnjuje, da zatrjevana postopkovna kršitev ni podana, saj ima obrazložitev sklepa sodišče prve stopnje vse potrebne razloge.

10. Ker dolžnik ni konkretizirano grajal posameznih postavk, kot jih je priznalo sodišče prve stopnje, je sodišče druge stopnje opravilo uradni preizkus pravilne uporabe materialnega prava, ki ni pokazal kršitev.

11. Ker sodišče druge stopnje tudi ni odkrilo procesnih kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), je pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

12. Dolžnik s pritožbo ni uspel, zato krije sam svoje pritožbene stroške (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP in 15. členom ZIZ). Stroški odgovora upnika na pritožbo, ki ni prispeval k odločitvi o pritožbi, pa niso bili potrebni (prvi odstavek 155. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

-------------------------------
1 Pošteno izvrševanje pravic izpostavlja Ustavno sodišče kot temeljno pravno načelo, pri čemer upošteva tudi prepoved venire contra factum proprium. Obravnavalo je primer, kjer je ena stranka zavedla drugo stranko v določeno ravnanje, nato pa v nadaljevanju zagovarjala nasprotno. USRS Odločba Up-998/15, 30. 11. 2017 (22. in 23. točka obrazložitve).


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o izvršbi in zavarovanju (1998) - ZIZ - člen 38, 38/5
Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 9

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
29.10.2020

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDQwOTg1