VSM Sklep I Ip 566/2020

Jedro

Ker je tekom aktivnega izvršilnega postopka zoper prvega dolžnika prišlo do spremembe lastninske pravice na nepremičninah, ki so predmet izvršbe, je, upoštevajoč vknjiženo pogodbeno hipoteko ter zaznambo sklepa o izvršbi (drugi odstavek 170. člena ZIZ), po četrtem odstavku 24. člena ZIZ izkazano pravno nasledstvo glede prehoda lastninske pravice na s hipoteko obremenjenih nepremičninah, zato je upravičeno vodenje izvršbe tudi zoper hipotekarno dolžnico. Navedeno utemeljuje zavrnitev ugovora hipotekarne dolžnice, njenim nasprotnim pritožbenim zavzemanjem pa ni slediti.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma citiranim sklepom zavrnilo ugovor hipotekarne dolžnice z dne 27. 5. 2019 zoper sklep o izvršbi z dne 23. 2. 2012 v zvezi s sklepom z dne 15. 5. 2019.

2. Zoper takšno odločitev se pritožuje hipotekarna dolžnica iz vseh pritožbenih razlogov. Ponovi navedbe iz ugovora, da z upnikom ni v dolžniško-upniškem razmerju in da je verodostojna listina brez pravne podlage neposredne izvršljivosti. Meni, da je sodišče zmotno ugotovilo dejansko stanje že pri osnovnem dolžniku, še posebej pa pri njej, ki ni imela vpliva na kreditno razmerje med S. banko in njenim možem. Kot zakonska partnerica ni bila vprašana o poroštvu ali sopodpisu oderuških pogodb in ničnih notarskih zapisov. Zaradi nepoznanih zadolžitev je zahtevala razdružitev skupnega premoženja, saj je od leta 1990 soustvarjala na kmetiji in s svojim delom plemenitila skupno premoženje. Navedeno ji je bilo priznano s pravnomočno sodbo P 93/2017 Okrožnega sodišča v Murski Soboti, na podlagi katere je postala solastnica do višine 1/2 nepremičnin, ki so v lasti in posesti dolžnika, njenega moža. Po njenem je naslovno sodišče zmotno ugotovilo, da je bil kredit zavarovan. Pri hipoteki namreč ni bilo zaznambe neposredne izvršljivosti, zato bi se morala vložiti tožba in ne neposredno izvršba. Upnik se je kot profesionalec poslužil notarske listine, čeprav je vedel, da nima vknjižene neposredne izvršljivosti. Dobroverno je zaupala vpisu v zemljiško knjigo, kjer je neposredna izvršljivost ne bremeni. Ponovno izpostavi, da v notarskem zapisu niso definirane parcele, ki so bile zastavljene. Vse to bi moralo po uradni dolžnosti ugotoviti že sodišče prve stopnje. Njo in njenega partnerja je obremenilo z izvršbo brez ustrezne verodostojne listine. Predlaga razveljavitev verodostojne listine in izvršbe, upnik pa naj s tožbo, ki je zastarala, dokazuje obstoj dolga, podredno predlaga, da se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

3. V odgovoru na pritožbo upnik opozori, da je dolžničina pritožba enaka njenemu ugovoru. Sklicuje se na svoje navedbe v odgovoru na ugovor ter predlaga zavrnitev pritožbe.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu ugotovilo, da se predmetni izvršilni postopek vodi na podlagi neposredno izvršljivega notarskega zapisa Pogodbe o zavarovanju posojilne pogodbe opr. št. SV 1147/99 z dne 1. 10. 1999, kateremu so bili priloženi Posojilna pogodba, pooblastilo in zemljiškoknjižni izpisek; da je bila hipoteka upnika vknjižena v zemljiško knjigo z učinkovanjem od 4. 7. 2002; da gre za pogodbeno zavarovanje; da je sodišče s sklepom o izvršbi z dne 23. 3. 2012 dovolilo izvršbo zoper prvega dolžnika; da je med izvršilnim postopkom prišlo do spremembe lastništva na predmetih izvršbe - nepremičninah parc. št. 2282, 2283, 2284, 3371 in 3372 vse k.o. G., in se je kot solastnica do 1/2 vpisala B. B. (hipotekarna dolžnica) z učinkovanjem od 27. 10. 2017; da je bil dolžnik ob sklenitvi zakonske zveze lastnik prej navedenih nepremičnin le do 1/4, do celote pa je postal lastnik šele z dnem 26. 5. 2009; da je do delitve premoženja med dolžnikom in hipotekarno dolžnico prišlo po ustanovitvi hipoteke; da je upnik pridobil zastavno pravico na nepremičninah pred vpisom nove (hipotekarne) dolžnice kot solastnice v zemljiški knjigi, z zaznambo sklepa o izvršbi pa je pridobil zastavno pravico z učinki tudi proti tistemu, ki je pozneje pridobil solastninsko pravico; da v času sklenitve notarskega zapisa in vknjižbe hipoteke v zemljiško knjigo upnik ni bil v slabi veri; da nova dolžnica predstavlja realno dolžnico, ki odgovarja za terjatve upnika zgolj iz solastnega dela nepremičnin, ki so predmet izvršbe; da je potrebno ničnost notarskega zapisa, ničnost vseh pogodb (ugovorne navedbe dolžnice, da ima notarski zapis več nedopustnosti, prevar in namenskega oškodovanja, da je pooblastilo C. C. nepopolno in nima osnovnih parametrov čemu ali kateri pogodbi je namenjeno) in tudi ničnost hipoteke uveljavljati v pravdnem postopku. Na tej podlagi je zavrnilo ugovor hipotekarne dolžnice.

Sodišče druge stopnje pritrjuje povzetim razlogom izpodbijanega sklepa, glede na pritožbena izvajanja pa še dodaja:

6. Hipotekarna dolžnica v pritožbi vztraja pri stališču, da je njena solastninska pravica na nepremičninah, ki so predmet izvršbe, neobremenjena, ter da se zato izvršba neutemeljeno vodi na njen delež, vendar to ne drži.

7. Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 15. 5. 2019 izvršbo na nepremičninah¹ poleg dosedanjega lastnika nadaljevalo še z novo (hipotekarno) dolžnico v deležu, kot je navedeno v izreku tega sklepa (četrti odstavek 24. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju - v nadaljevanju ZIZ). Ob vpisu lastninske pravice nanjo (z učinkovanjem od 27. 10. 2017 dalje) je bila pri teh nepremičninah v zemljiški knjigi že vknjižena pogodbena hipoteka v korist upnika (z učinki od 4. 7. 2002), prav tako je bila v njegovo korist zaznamovana izvršba (170. člen ZIZ). Pritožnica je postala solastnica² že obremenjenih nepremičnin - hipotekarna oziroma realna dolžnica, od katere lahko upnik (zaradi poplačila dolga) zahteva prodajo obremenjenih solastnih deležev na nepremičninah.³

8. Sklep o izvršbi z dne 23. 2. 2012 je postal pravnomočen 12. 3. 2013, kar pomeni, da veže stranke in sodišče (319. člen Zakon o pravdnem postopku – v nadaljevanju ZPP in 12. točka drugega odstavka 339. člena ZPP, oboje v zvezi s 15. členom ZIZ). Tudi v izvršilnem postopku se zasleduje trdnost oziroma nespremenljivost pravnomočno urejenih pravnih razmerij (158. člen Ustave RS). Učinek pravnomočnosti preseže morebitne nepravilnosti pravnomočne odločitve, v katero je dopustno posegati le izjemoma z zakonsko omejenimi (izrednimi) pravnimi sredstvi.

Pritožbeni očitki hipotekarne dolžnice o zmotno ugotovljenem dejanskem stanju pri osnovnem (prvem) dolžniku se tako izkažejo za neupoštevne.

9. Neutemeljene so pritožničine navedbe, da z upnikom ni v dolžniško-upniškem razmerju.

Iz izpiska iz zemljiške knjige izhaja, da je pri nepremičninah, na katere je sodišče s sklepom o izvršbi dovolilo izvršbo, na podlagi notarskega zapisa Pogodbe o zavarovanju posojilne pogodbe opr. št. SV 1147/99 z dne 1. 10. 1999, vknjižena hipoteka z učinkovanjem od 4. 7. 2002. Prehod predmeta izvršbe in posledično ex lege prehod obveznosti na hipotekarnega dolžnika, da dopusti izvršbo (četrti odstavek 24. člena ZIZ), izvršilno sodišče upošteva glede na podatke v zemljiški knjigi že po uradni dolžnosti. Vknjižena zastavna pravica oziroma zaznamba sklepa o izvršbi (in s tem poplačilna pravica) učinkuje tudi proti tistemu, ki pozneje pridobi (so)lastninsko pravico na teh nepremičninah (drugi odstavek 170. člena ZIZ). V obravnavanem primeru je hipotekarna dolžnica postala solastnica zastavljenih nepremičnin z učinki od 27. 10. 2017, zato obremenitve učinkujejo tudi zoper njo.

10. Skladno s 56a. členom in četrtim odstavkom 24. člena ZIZ lahko hipotekarna dolžnica uveljavlja tiste ugovore, ki zadevajo samo hipoteko, torej tudi ugovor pridobljene lastninske pravice v pričakovanju pred samim nastankom hipoteke, in tiste, ki se nanašajo na zavarovano terjatev, ki bi jih v tej fazi postopka lahko uveljavljal tudi osebni dolžnik.

Slednjih hipotekarna dolžnica ni uveljavljala, v ugovoru in enako v pritožbi pa se je sklicevala na skupno premoženje.

11. Premoženje, ki ga zakonca pridobita z delom v času trajanja zakonske zveze, je njuno skupno premoženje (67. člen Družinskega zakonika). Gre za originaren način pridobitve lastninske pravice, zato pridobi zakonec lastninsko pravico na neoddeljenem delu skupnega premoženja ne glede na vpis v zemljiško knjigo. Vpis je v takem primeru le deklaratornega pomena.

Iz sodne prakse Ustavnega sodišča RS izhaja, da je potrebno v primerih, ko se postavi vprašanje dopustnosti posega v lastninsko pravico osebe, ki ni dolžnik, tehtati nasprotujoče si interese strank - interes stranke, da uveljavi svojo na originaren način pridobljeno lastninsko pravico, in interes stranke, da doseže poplačilo svoje terjatve. Uveljavilo se je stališče, da se lahko na zemljiškoknjižno stanje in dobro vero sklicuje tisti, ki je pridobil veljavno pogodbeno zastavno pravico na nepremičnini (hipoteko), navedeno pa ne velja, če je upnik pridobil zastavno pravico šele z zaznambo sklep o izvršbi v zemljiški knjigi v izvršilnem postopku. Pogodbeno pridobljena hipoteka ima prednost pred nevknjiženo originarno pridobljeno (so)lastninsko pravico zakonca, slednja pa ima prednost pred poplačilno pravico, pridobljeno z zaznambo sklepa o izvršbi.⁴

12. V obravnavani zadevi ne gre spregledati, kar je pravilno izpostavilo tudi sodišče prve stopnje, da je dolžnik postal do celote lastnik obremenjenih nepremičnin šele 26. 5. 2009, pred tem, torej tudi v času dolžničinega soustvarjanja na kmetiji, pa je bil solastnik le do 1/4, da učinkuje pogodbena hipoteka, ki jo je upnik pridobil na podlagi notarskega zapisa Pogodbe o zavarovanju posojilne pogodbe z dne 1. 10. 1999, že od 4. 7. 2002, ter da je do delitve premoženja med dolžnikom in hipotekarno dolžnico prišlo po ustanovitvi hipoteke.⁵ Nadalje je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da na dan sklenitve notarskega zapisa 1. 10. 1999 in tudi na dan vknjižbe zastavne pravice v zemljiško knjigo še ni bil uveden kakršenkoli postopek zaradi katerega bi lahko bil upnik v slabi veri, prav tako pa v zemljiški knjigi ni obstajala zaznamba spora, ki bi utemeljevala njegovo slabo vero.⁶ Upnik se je v odgovoru na ugovor zato utemeljeno skliceval na veljavno pridobljeno pogodbeno hipoteko,⁷ zemljiškoknjižno stanje in dobro vero, ta dejstva pa je sodišče prve stopnje pravilno upoštevalo. Tako pridobljena hipoteka ima prednost pred naknadno⁸ vknjiženo (so)lastninsko pravico hipotekarne dolžnice, ki je bila sicer pridobljena na originaren način.⁹

13. Ker je tekom aktivnega izvršilnega postopka zoper prvega dolžnika prišlo do spremembe lastninske pravice na nepremičninah, ki so predmet izvršbe, je, upoštevajoč vknjiženo pogodbeno hipoteko ter zaznambo sklepa o izvršbi (drugi odstavek 170. člena ZIZ), po četrtem odstavku 24. člena ZIZ izkazano pravno nasledstvo glede prehoda lastninske pravice na s hipoteko obremenjenih nepremičninah, zato je upravičeno vodenje izvršbe tudi zoper hipotekarno dolžnico. Navedeno utemeljuje zavrnitev ugovora hipotekarne dolžnice, njenim nasprotnim pritožbenim zavzemanjem pa ni slediti.

14. Pritožbeni očitki o ničnosti notarskega zapisa so pavšalni. V tej zvezi je pojasniti, da ugotovitev ničnosti ne pride v poštev, ker notarski zapis ni sodna odločba, ki bi jo morali ukiniti. Če pa je sestavljen v nasprotju s predpisanimi pogoji ali v nasprotju s prisilnimi predpisi, to vpliva samo na izgubo lastnosti javne listine oziroma izgubo verodostojnosti.¹⁰ Teh pomanjkljivosti hipotekarna dolžnica ni konkretizirala, uradni preizkus pa ni pokazal nepravilnosti.

Morebitne napake pri pravnem poslu, ki je v notarskem zapisu, bo, kot je pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje, morala hipotekarna dolžnica uveljavljati v pravdnem postopku.

15. Dodati je, da se hipotekarna dolžnica lahko izogne nadaljnjemu postopku na njene deleže na zastavljenih nepremičninah tako, da poskrbi za poravnavo izterjevane terjatve.

16. Po pojasnjenem pritožba hipotekarne dolžnice ni utemeljena, pritožbeno sodišče pa tudi ni zasledilo kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom istega zakona in 15. členom ZIZ), zato je pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

17. O pritožbenih stroških ni bilo odločeno, ker jih upnik in hipotekarna dolžnica nista priglasila (prvi odstavek 163. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

-------------------------------
¹ Parc. št. 2282, 2283, 2284, 3371 in 3372 vse k.o. G.
² Podlago za vknjižbo je predstavljala zamudna sodba Okrožnega sodišča v Murski Soboti P 93/2017 o ugotovitvi obstoja skupnega premoženja in deleža na njem z dne 13. 9. 2017.
³ Vsebina hipoteke je, da sme hipotekarni upnik zahtevati poravnavo svoje terjatve iz vrednosti obremenjene nepremičnine na način, predviden z zakonom.
⁴ Glej odločbo Ustavnega sodišča RS Up-128/03 z dne 27. 1. 2005, sklep VSRS II Ips 67/2010 z dne 3. 6. 2010.
⁵ Z zamudno sodbo Okrožnega sodišča v Murski Soboti P 93/2017 o ugotovitvi obstoja skupnega premoženja in deleža na njem z dne 13. 9. 2017.
⁶ Ta je bila vpisana z učinkovanjem od 4. 4. 2017.
⁷ 63. in 64. člen Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih.
⁸ Z učinki od 27. 10. 2017.
⁹ Glej članek Iztok Ščernjavič, Jasna Hudej, Skupno premoženje zakoncev - analiza novejše sodne prakse s komentarjem, Odvetnik 2015, št. 72.
¹⁰ Tako Vesna Rijavec, Notarske listine v izvršbi, Pravna praksa, 2001, št. 28.

Datum zadnje spremembe:

26.10.2020

Podobni dokumenti:

• VSL sodba II Cp 581/2009
• VSL sklep II Cp 3773/2009
• VSL sklep II Cp 572/2011