VSM Sklep I Ip 637/2020

Jedro

Najemno razmerje je bilo sklenjeno za določen čas, pri čemer sta stranki podaljšali najemno razmerje z Dodatkom št. 1 v notarskem zapisu SV 361/19 do dne 30. 11. 2019. Zapadlost obveznosti s tem izhaja že iz notarskega zapisa kot izvršilnega naslova in je ni potrebno dokazovati v skladu z določilom 20.a člena Zakona o izvršbi in zavarovanju, s pisno izjavo upnika ali obvestilom notarja.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Dolžnica sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo ugovor dolžnice in odločilo, da sama krije stroške ugovornega postopka.

2. Dolžnica v pravočasni pritožbi navaja, da sam izvršilni naslov ne zadošča brez pisne izjave upnika o zapadlosti obveznosti dolžnika oziroma brez obvestila notarja. Meni, da je bila najemna pogodba ustno podaljšana za obdobje do nakupa nepremičnine. Dolžnica ni prejela s strani upnika nobene odpovedi. Dopisa upnika z dne 6. 11. 2019 dolžnica ni videla, s tem pa upnik tudi ni izkazal, da ne želi najemne pogodbe podaljšati. Dolžnica je redno plačevala mesečno najemnino. Priglaša pritožbene stroške.

3. Upnik v odgovoru na pritožbo soglaša z razlogi sodišča prve stopnje in pojasnjuje, da novega dogovora o podaljšanju najemne pogodbe ni bilo, ampak je bilo dogovorjeno le eno podaljšanje za 6 mesecev, navedeno obdobje pa je že poteklo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče druge stopnje soglaša z razlogi sodišča prve stopnje, jih povzema v svojo obrazložitev in le še odgovarja na pritožbo:

6. Obravnavani notarski zapis najemne pogodbe SV 412/18 z dne 8. 10. 2018 je ustrezen izvršilni naslov za obveznost izpraznitve in izročitve nepremičnine, ki je bila v najemu. Najemno razmerje je bilo sklenjeno za določen čas, pri čemer sta stranki podaljšali najemno razmerje z Dodatkom št. 1 v notarskem zapisu SV 361/19 do dne 30. 11. 2019. Zapadlost obveznosti s tem izhaja že iz notarskega zapisa kot izvršilnega naslova in je ni potrebno dokazovati v skladu z določilom 20.a člena Zakona o izvršbi in zavarovanju – v nadaljevanju ZIZ, s pisno izjavo upnika ali obvestilom notarja. Drugačno stališče dolžnice ni utemeljeno.

7. V obravnavani zadevi ni šlo za odpoved pogodbe, kot zmotno navaja dolžnica, ampak je prenehalo razmerje s pretekom časa, s čimer je zapadla tudi obveznost vrnitve nepremičnine v najemu. Le odpoved pogodbe mora upnik uveljavljati izključno sodno,¹ kar pa ni primer v obravnavani zadevi.

8. Podaljšanje pogodbe ni avtomatično, zaradi česar upniku ni bilo potrebno podati izjave, da podaljšanja ne želi, kot zmotno meni dolžnica. Zadoščalo je, da je nastopil v pogodbi določen časovni trenutek.

9. Tudi, če nekdo uporablja nepremičnino brez podlage, je dolžan plačati, kolikor je obogaten z uporabo nepremičnine, zato samo redno plačevanje uporabnine še ne zadošča za potrditev podaljšanja najemne pogodbe. Kot je že pojasnilo sodišče prve stopnje, pa samo dogovarjanje o nakupu, ki ga je potrdil tudi upnik, še ne potrjuje dogovora o podaljšanju najema.

10. Uradni preizkus stroškovne odločitve ni pokazal kršitev materialnega prava.

11. Po pojasnjenem je sodišče druge stopnje, ko tudi ni odkrilo procesnih kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ) pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

12. Dolžnica, ki ni uspela s pritožbo, krije sama svoje pritožbene stroške (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena istega zakona in 15. členom ZIZ).

-------------------------------
¹ VSM Sklep I Ip 216/2012, 7. 6. 2012, VSL Sklep I Ip 223/2019, 17. 4. 2019.

Datum zadnje spremembe:

20.10.2020

Podobni dokumenti:

• VSC Sodba Cp 304/2021
• VSL Sodba I Cp 1152/2023
• VSM Sklep I Ip 618/2020