VSM Sklep I Cp 603/2020

Jedro

Gospodarska družba si mora, še toliko bolj kot fizična oseba, saj je vendarle ustanovljena z namenom opravljanja dejavnosti in v tem okviru ustvarjanja prihodkov, prizadevati denarna sredstva za plačilo sodne takse dobiti in da si mora tudi stečajni upravitelj, če želi vlagati pravna sredstva, za to zagotoviti ustrezna sredstva, in to ne le za plačilo pooblaščencem, ki bodo opravljali posamezna procesna dejanja pred sodiščem, temveč tudi za vse druge stroške, ki bodo zaradi tega nastali do pravnomočne odločitve, torej tudi za sodne takse.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Tožeča stranka krije sama svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedenim sklepom zavrnilo pritožbo tožeče stranke (v nadaljevanju: tožnice) zoper sklep Okrožnega sodišča v Murski Soboti opr. št. P 32/2020 z dne 25. 5. 2020.

2. Zoper sklep sodišča prve stopnje se pritožuje tožnica, in sicer iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena v zvezi z 366. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) ter predlaga, da sodišče druge stopnje pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da predlogu za oprostitev plačila sodne takse ugodi.

Bistvo pritožbene graje je, da je sodišče prve stopnje zmotno upoštevalo hipotetično bodoče stanje, da bo tožnica v prihodnosti imela sredstva za plačilo sodne takse, saj premoženje stečajnega postopka večinoma predstavlja sporna nepremičnina, ki je tožnica ne bo mogla unovčiti pred pravnomočnim zaključkom tega pravdnega postopka. V kolikor bo tožnica v tem postopku uspela, bo dolžna sodno takso plačati tožena stranka, zato so podani pogoji za oprostitev plačila sodne takse.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. ZPP v drugem odstavku 350. člena v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP določa, da sodišče druge stopnje preizkusi sklep sodišča prve stopnje v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem pa pazi po uradni dolžnosti na absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. (razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za zastopanje pred sodiščem prve stopnje), 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava. Sodišče druge stopnje ugotavlja, da ni podana nobena izmed naštetih ali s pritožbo zatrjevanih absolutnih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka ter da je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo dejansko stanje in posledično pravilno uporabilo materialno pravo, kot bo to podrobneje obrazloženo v nadaljevanju tega sklepa.

5. Na podlagi 11. člena Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju: ZST-1) lahko sodišče pravno osebo (delno) oprosti plačila sodnih taks za vloge, pri katerih je plačilo sodne takse procesna predpostavka, oziroma ji odloži plačilo sodnih taks ali ji dovoli obročno plačilo, če nima sredstev za plačilo sodne takse in jih tudi ne more zagotoviti oziroma jih ne more zagotoviti takoj v celotnem znesku brez ogrožanja svoje dejavnosti (prvi, drugi in tretji odstavek 11. člena ZST-1). Pri odločanju o taksni oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu sodnih taks mora sodišče upoštevati likvidnostno, finančno in premoženjsko stanje stranke (peti odstavek 11. člena ZST-1). Pri ugotavljanju premoženjskega, finančnega in likvidnostnega stanja stranke se upoštevajo podatki o premoženju stranke, ki obsegajo podatke o stvareh v njeni lasti, njenih terjatvah in drugih premoženjskih pravicah ter stanju na transakcijskih računih stranke in prilivih nanje v zadnjih treh mesecih (prvi odstavek 12b. člena ZST-1).

6. Upoštevajoč citirano materialnopravno podlago je sodišče prve stopnje pri presoji tožničinega predloga za oprostitev plačila sporne sodne takse za tožbo v višini 2.559,00 EUR pravilno upoštevalo tudi možnost unovčenja oziroma izterjave kratkoročnih poslovnih terjatev do kupcev, saj si mora pravna oseba, v skladu s tretjim odstavkom 11. člena ZST-1, prizadevati, da zagotovi sredstva za plačilo sodne takse.

7. Iz otvoritvenega poročila ter prvega in drugega rednega poročila stečajne upraviteljice tožnice mag. M.Z. izhaja, da ima tožnica v stečajni masi tudi kratkoročne poslovne terjatve do kupcev v skupni višini 147.650,80 EUR. Sodišče prve stopnje je pravilno izračunalo, da sporna sodna taksa predstavlja zgolj 1,7% navedenih kratkoročnih poslovnih terjatev, zato je pravilno presodilo, da bo tožnica v obdobju do meseca februarja 2021, ko ji je odloženo plačilo sodne takse, najverjetneje zmožna unovčiti oziroma izterjati vsaj en del stečajne mase in si tako zagotoviti sredstva za plačilo sporne sodne takse.

8. Tožnica v predlogu za oprostitev plačila sodne takse namreč ni podala nobenih trditev o kratkoročnih sredstvih, niti ni pojasnila, ali je kratkoročne poslovne terjatve izterjala oziroma zakaj jih ne more izterjati. Navedla je le, da bi bilo s plačilom sodne takse ogroženo njeno poslovanje, kar pa ne more biti res, saj se vprašanje ogrožanja poslovanja pri tožnici sploh ne more presojati, ker tožnica po njenih lastnih trditvah dejansko ne posluje več.

9. Ob tem sodišče druge stopnje še dodaja, da je sodna praksa (primerjaj sklep Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. I Cpg 300/2020 z dne 11. 6. 2020) že zavzela stališče, da si mora gospodarska družba, še toliko bolj kot fizična oseba, saj je vendarle ustanovljena z namenom opravljanja dejavnosti in v tem okviru ustvarjanja prihodkov, prizadevati denarna sredstva za plačilo sodne takse dobiti in da si mora tudi stečajni upravitelj, če želi vlagati pravna sredstva, za to zagotoviti ustrezna sredstva, in to ne le za plačilo pooblaščencem, ki bodo opravljali posamezna procesna dejanja pred sodiščem, temveč tudi za vse druge stroške, ki bodo zaradi tega nastali do pravnomočne odločitve, torej tudi za sodne takse.

10. Glede na obrazloženo je sodišče druge stopnje pritožbo tožnice v celoti zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

11. Tožnica s pritožbo ni uspela, zato krije sama svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP).

Datum zadnje spremembe:

19.10.2020

Podobni dokumenti:

• VSL Sklep II Cpg 642/2020
• VSK sklep Cpg 272/2007
• VSL sklep I Cpg 1152/2015