VSM Sklep I Ip 331/2020

Jedro

Upnik od dne 22. 5. 2020 več ne razpolaga z odločbo domačega sodišča, ki se glasi na denarno terjatev in še ni izvršljiva, s čimer je prenehal tudi njegov pravni interes za pritožbo. Četudi bi sodišče druge stopnje izpodbijani sklep spremenilo in ugodilo predlogu za izdajo predhodne odredbe, bi bilo namreč potrebno postopek zavarovanja s predhodno odredbo nato ustaviti zaradi razveljavitve odločbe, na podlagi katere je bila predhodna odredba izdana, zato upnik z uveljavljanim pravnim sredstvom zase ne more doseči ugodnejšega pravnega položaja.

Izrek

I. Pritožba zoper I. točko izreka sklepa sodišča prve stopnje se zavrže.

II. V preostalem delu se pritožba zavrne in se II. točka izreka sklepa sodišča prve stopnje potrdi.

III. Upnik sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z zgoraj citiranim sklepom zavrnilo upnikov predlog za izdajo predhodne odredbe z dne 20. 4. 2020 (I. točka izreka) in odločilo, da upnik sam nosi stroške sestave predloga z dne 20. 4. 2020 (II. točka izreka).

2. Zoper navedeni sklep se po pooblaščencu pravočasno pritožuje upnik. V pritožbi ponavlja navedbe iz predloga za izdajo predhodne odredbe o dolžničinem slabem finančnem stanju, negativnem vplivu epidemije koronavirusa na njeno dejavnost, dolžničinem izmikanju plačilu in odtujitvi ter obremenitvi njenega nepremičnega premoženja. Glede pripombe sodišča prve stopnje o neizkoriščeni možnosti sprotnega zaračunavanja storitev in posledičnem zaupanju upnika v dolžničino zmožnost plačila, trdi, da ga je dolžnica izrecno prosila za poravnavo odvetniških storitev po končanju postopkov. Meni, da je izkazal obstoj objektivne nevarnosti za uveljavitev terjatve, dodatno pa tudi subjektivno nevarnost, ki izvira iz ravnanja dolžnice, in se za izdajo predhodne odredbe niti ne zahteva. Zavzema se za ugoditev pritožbi in priglaša pritožbene stroške.

3. Pritožba zoper I. točko izreka sklepa je nedovoljena, zoper II. točko izreka sklepa pa neutemeljena.

K I. točki izreka:

4. V skladu z določbo prvega odstavka 257. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) sodišče izda predhodno odredbo na podlagi odločbe domačega sodišča ali drugega organa, ki glasi na denarno terjatev in še ni izvršljiva, če upnik izkaže za verjetno nevarnost, da bo sicer uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena.

5. Upnik se je glede kriterija obstoja odločbe domačega sodišča, ki se glasi na denarno terjatev in še ni izvršljiva, skliceval na sodbo Okrožnega sodišča v Slovenj Gradcu P 122/2018 z dne 25. 9. 2019, v zvezi s katero sodišče druge stopnje ugotavlja, da je bila po pritožbi dolžnice (toženke) z odločbo pritožbenega sodišča opr. št. I Cp 66/2020 z dne 22. 5. 2020 razveljavljena, zadeva pa vrnjena sodišču prve stopnje v novo odločanje. Odločba pritožbenega sodišča postane pravnomočna z izdajo na drugi stopnji.

6. Po pojasnjenem upnik od dne 22. 5. 2020 več ne razpolaga z odločbo domačega sodišča, ki se glasi na denarno terjatev in še ni izvršljiva, s čimer je prenehal tudi njegov pravni interes za pritožbo. Četudi bi sodišče druge stopnje izpodbijani sklep spremenilo in ugodilo predlogu za izdajo predhodne odredbe, bi bilo namreč potrebno postopek zavarovanja s predhodno odredbo nato ustaviti zaradi razveljavitve odločbe, na podlagi katere je bila predhodna odredba izdana, zato upnik z uveljavljanim pravnim sredstvom zase ne more doseči ugodnejšega pravnega položaja.¹

7. Pravni interes mora obstajati tako ob vložitvi pritožbe kot tudi v celotnem pritožbenem postopku in ob odločanju o pritožbi. Če pravni interes po vložitvi pritožbe odpade, je potrebno pritožbo zavreči, ne glede na to, ali je bila prvotno dovoljena.²

8. Navedeno je narekovalo zavrženje pritožbe zoper I. točko izreka izpodbijanega sklepa (1. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s četrtim odstavkom 343. člena istega zakona in 15. členom ZIZ).

K II. točki izreka:

9. Upnik pa ima še zmeraj pravni interes za spremembo odločitve o stroških, ki so mu nastali s sestavo predloga za izdajo predhodne odredbe.

10. Sodišče druge stopnje zaključuje, da je pritožba zoper stroškovno odločitev neutemeljena. Pritrjuje namreč odločitvi sodišča prve stopnje o zavrnitvi predloga za izdajo predhodne odredbe. Ker upnik s predlogom ni uspel, priglašeni stroški sestave predloga ne štejejo kot stroški, ki so potrebni za zavarovanje, in upnik do njihove povrnitve ni upravičen (38. člen ZIZ v zvezi z 239. členom istega zakona).

11. K pravilnim in zadostnim razlogom sodišča prve stopnje za odločitev o zavrnitvi predloga za izdajo predhodne odredbe in posledično odločitev, da stroške sestave predloga upnik krije sam, sodišče druge stopnje še dodaja:

12. Samo dejstvo, da je dolžnica dne 16. 5. 2018 za najem kredita v višini 120.000,00 EUR obremenila nepremičnine, še ne izkazuje nevarnosti onemogočanja ali precejšnjega oteževanja eventualne bodoče izvršbe.³ Upnik ni uspel izkazati, da bi bilo premoženjsko oziroma finančno stanje dolžnice zaradi tega poslabšano, oziroma, da dolžnica obveznosti po sklenjeni kreditni pogodbi ne bo mogla izpolnjevati brez objektivne nevarnosti za izterjavo upnikove terjatve.

13. Upnikovo posplošeno predvidevanje, da dolžnica kot izvajalka frizerske dejavnosti v posledici epidemije Covid-19 ne more pričakovati enakega obsega prometa kot prej, ne zadostuje za napoved slabega poslovanja in nelikvidnosti dolžnice. Upnik zanemarja, da frizerska dejavnost od globalnih gospodarskih in finančnih trgov ni odvisna v tolikšni meri kot nekatere druge dejavnosti. Podvržena je sicer morebitnemu pomanjkanju povpraševanja zaradi padca kupne moči, pri čemer pa je potrebno upoštevati, da friziranje predstavlja osnovno in ne luksuzno storitev, ki bi se ji potrošniki izkustveno najprej odpovedali.

14. Okoliščine, da je bila dolžnica v letu 2017, ko iz naslova dedovanja še ni pridobila premoženja, s katerim razpolaga sedaj, upravičena do brezplačne pravne pomoči in da je spremenila priimek ter naslov prebivanja, niso pravno relevantne za presojo obstoja objektivne nevarnosti za morebitno bodočo izvršbo.

15. Končno tudi prodaja ene izmed dolžničinih nepremičnin sama po sebi, ob tem ko upnik niti ne obrazloži vrednosti dolžničinega nepremičnega premoženja, ne utemeljuje zatrjevanega dolžničinega izmikanja plačilu z namernim odtujevanjem premoženja, kar sicer lahko predstavlja subjektivno nevarnost, ki ni (potrebna) predpostavka predhodne odredbe.

16. Ker uveljavljani pritožbeni razlogi niso podani, sodišče druge stopnje pa tudi ni odkrilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), je bilo potrebno pritožbo v tem delu kot neutemeljeno zavrniti in II. točko izreka izpodbijanega sklepa potrditi (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

K III. točki izreka:

17. Upnik, ki s pritožbo ni uspel, sam krije svoje pritožbene stroške (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP in 15. členom ZIZ).

-------------------------------
¹ Primerjaj: VSC sklep II Ip 484/2015.
² Primerjaj: VSL Sklep IV Ip 2825/2018.
³ Primerjaj: VSL sklep I Cpg 1502/2013.

Datum zadnje spremembe:

03.07.2020

Podobni dokumenti:

• VSL sklep I Cpg 512/2013
• VSK sklep Cpg 18/2012
• VSC Sklep II Cpg 27/2022