VSM Sklep I Ip 220/2020

Jedro

Sodišče prve stopnje je sprejelo odločitev o predlogu dolžnikov za odlog izvršbe, ki jo je oprlo le na kratek povzetek trditev dolžnikov in navedbo, da gre za posebno upravičene razloge za odlog izvršbe za tri mesece. Navedena obrazložitev je premalo konkretizirana in ne dosega standarda obrazloženosti, ki še dopušča vsebinski preizkus sprejete odločitve. Izvršilnemu sodišču je prepuščeno, da upoštevajoč vse okoliščine konkretnega primera najde pravično ravnovesje med pravico upnika do sodnega varstva ter pravicama do doma in telesne celovitosti dolžnika in njegove družine. Namen izjeme odloga izvršbe iz drugega odstavka 71. člena ZIZ je zagotoviti varstvo dolžnika tedaj, ko bi nadaljevanje dovoljene izvršbe glede stanovanjske nepremičnine, ki je dolžnikov dom, zaradi obstoja posebno upravičenih razlogov za dolžnika predstavljalo nedopustno trdoto, ki ne bi bila v skladu z doseženimi civilizacijskimi vrednotami ter bi lahko nasprotovala zapovedi spoštovanja človekovega dostojanstva in bi odrekala sleherno skrb za človeka.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, v I. in II. točki izreka sklep sodišča prve stopnje razveljavi in se mu v tem obsegu vrne zadeva v nov postopek.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da dne 22. 11. 2019 ne obstoji očitno nesorazmerje med višino izterjevane terjatve upnika in vrednostjo nepremičnine, ki je predmet izvršbe (I. točka izreka) in izvršbo na predlog dolžnikov odložilo za dobo treh mesecev (II. točka izreka) ter zavrnilo predlog dolžnikov za določitev drugega predmeta izvršbe (III. točka izreka).

2. Prvi upnik v pravočasni pritožbi navaja, da je nasprotoval odlogu izvršbe in meni, da mu z odlogom nastaja škoda. Pojasnjuje neuspešnost obravnavanega postopka in neustrezno ravnanje sodišča pri prodaji nepremičnin. Navaja, da je zaradi ravnanja sodeče sodnice porušeno njegovo zaupanje in je močno okrnjen videz nepristranskosti sodišča prve stopnje. Predlaga, da se dodeli zadeva drugemu sodniku. Priglaša pritožbene stroške.

3. Dolžnika nista podala odgovora na pritožbo.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Izpodbijani del sklepa (I. in II. točka izreka) je obremenjen s takšnimi pomanjkljivostmi, da se ga ne da preizkusiti (14. točka drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju - v nadaljevanju ZIZ). Na navedeno postopkovno kršitev pazi sodišče druge stopnje že po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ) in je takšne narave, da je sodišče druge stopnje ne more samo odpraviti. Zato je ugodilo pritožbi, sklep sodišča prve stopnje razveljavilo, kot izhaja iz izreka, in mu zadevo v tem obsegu vrnilo v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

6. Sodišče prve stopnje je sprejelo odločitev o predlogu dolžnikov za odlog izvršbe, ki jo je oprlo le na kratek povzetek trditev dolžnikov¹ in navedbo, da gre za posebno upravičene razloge za odlog izvršbe za tri mesece. Navedena obrazložitev je premalo konkretizirana in ne dosega standarda obrazloženosti, ki še dopušča vsebinski preizkus sprejete odločitve.

7. Obrazložena sodna odločba je bistven del poštenega postopka. Za zagotovitev pravice do poštenega sojenja, opredeljene v 22. in 23. členu Ustave RS, kot tudi za zagotovitev zaupanja v sodstvo, je velikega pomena, da stranka, ki v postopku ni uspela, lahko spozna, da se je sodišče z njenimi argumenti seznanilo in jih obravnavalo, in da ne ostane v dvomu, ali jih sodišče morda ni enostavno prezrlo.² Tako stališče ni le izraz pravice do izjave in pravice do pritožbe, ampak pomeni opredelitev samostojnega ustavnopravnega jamstva izčrpne, jasne, razumljive in razumne obrazložitve odločitve.³ Obravnavana neustrezna obrazložitev ne omogoča preizkusa miselnega toka sodnika pri sprejemanju pravne odločitve, kar je temelj, ne samo učinkovitega izvrševanja pravice do pritožbe, ampak tudi odstranitvi dvoma, da sodnik morda ni odločal na pamet.⁴ Navedena ustavna procesna jamstva veljajo v polnem obsegu tudi, ko sprejema izvršilno sodišče pomembne procesne odločitve.

8. Sodišče prve stopnje je glede odloga izvršbe odločalo o pomembnem vprašanju omejitve upnikove pravice do učinkovitega sodnega varstva, in ne morebiti o manj pomembnem vmesnem procesnem vprašanju. Zato bi morala biti obrazložitev bistveno bolj izčrpna, kot le kratek povzetek navedb dolžnikov in gola ocena o podanih zakonskih pogojih. Ob navedbi, da je upnik predlogu za odlog nasprotoval, s čimer ni šlo za nesporno dejansko podlago, je bila pričakovana tudi obrazložitev, ki se nanaša na dokazno presojo. Iz obrazložitve pa ne izhaja niti, ali je sodišče prve stopnje izvedlo o odločilnih dejstvih dokazni postopek in ali so bili sploh podani kakšni dokazni predlogi. Iz obrazložitve tudi ne izhaja nobena opredelitev do upnikovih navedb in interesov. Zahtevani nivo obrazložitve je v obravnavani zadevi še toliko višji, ker je sodišče oprlo odločitev na izjemo odloga iz posebno upravičenih razlogov (drugi odstavek 71. člena ZIZ).

9. Sodišče prve stopnje bo moralo v novem postopku oblikovati obrazložitev svoje odločitve tako, da bo zadostilo zgornjim zahtevam. Obrazložitev mora obsegati presojo sodišča glede tehtanja položaja dolžnika in upnika. Izvršilnemu sodišču je prepuščeno, da upoštevajoč vse okoliščine konkretnega primera najde pravično ravnovesje med pravico upnika do sodnega varstva ter pravicama do doma in telesne celovitosti dolžnika in njegove družine. Ker zakonodajalec ni podrobneje konkretiziral nedoločnih pravnih pojmov in je s tem pustil sodišču odprto polje presoje, je odgovornost in obveznost glede izčrpne, jasne, razumne in razumljive obrazložitve toliko strožja. Iz obrazložitve sodišča prve stopnje je mogoče razumeti, da je sodišče prve stopnje odložilo izvršbo za namen sklepanja dogovora o obročnem plačilu, kar pa ni zakonsko dopustni razlog. V obravnavani zadevi se dolžnika sklicujeta na izgubo doma. Tudi ta okoliščina sama zase še ni posebno upravičen razlog za odlog. Namen izjeme odloga izvršbe iz drugega odstavka 71. člena ZIZ je zagotoviti varstvo dolžnika tedaj, ko bi nadaljevanje dovoljene izvršbe glede stanovanjske nepremičnine, ki je dolžnikov dom, zaradi obstoja posebno upravičenih razlogov za dolžnika predstavljalo nedopustno trdoto, ki ne bi bila v skladu z doseženimi civilizacijskimi vrednotami ter bi lahko nasprotovala zapovedi spoštovanja človekovega dostojanstva in bi odrekala sleherno skrb za človeka.⁵

10. Sodišče druge stopnje še dodaja, da za ugotovitev v I. točki izreka izpodbijanega sklepa ni pravne podlage. Obstoj očitne nesorazmernosti je lahko posamezni zakonski pogoj za odlog izvršbe v zvezi z odločitvijo o odlogu, ne sme pa biti ugotovitev o njenem ne/obstoju navedena kot samostojna ugotovitev v izreku sklepa. Morebitni zaključek o tem, da je ali ni podana očitna nesorazmernost spada zgolj v obrazložitev, v izrek pa le sprejeta odločitev o predlaganem odlogu.

11. Sodišče druge stopnje meni, da bodo za zagotovitev poštenega sojenja zadoščala podana navodila sodišču prve stopnje in zaenkrat niso podani razlogi za dodelitev zadeve drugemu sodniku, kot je predlagal upnik v pritožbi.

12. Odločitev o pritožbenih stroških je sodišče druge stopnje pridržalo za končno odločbo v skladu z določilom tretjega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.

-------------------------------
¹ Sodišče prve stopnje je zgolj navedlo, da sta se dolžnika sklicevala na posebno upravičene razloge, da je dolžnica nezaposlena, ne prejema nobenega dohodka, njen oče je dobil boljšo zaposlitev in sta dolžnika pripravljena poravnati dolg obročno, izguba nepremičnine pa pomeni izgubo strehe nad glavo za družino.
² Primerjaj odločbo Ustavnega sodišča št. Up-147/09 z dne 23.9.2010.
³ Več o tem pritrdilno ločeno mnenje ustavnega sodnika Jana Zobca k navedeni odločbi.
⁴ Primerjaj 7. točko obrazložitve navedenega pritrdilnega ločenega mnenja ustavnega sodnika Jana Zobca.
⁵ Glej Odločbo Ustavnega sodišča št. U-I-171/16, Up-793/16 z dne 11. 7. 2019.

Datum zadnje spremembe:

03.07.2020

Podobni dokumenti:

• VSL sklep I Ip 2915/2009
• VSM Sklep I Ip 128/2021
• VSC Sklep I Ip 40/2023