VSM Sklep I Ip 240/2020

Jedro

Pritrditi pa je pritožbeni trditvi, da kupka ne more zahtevati izselitve iz solastne nepremičnine dokler ta ni razdeljena tako, da je točno določeno, kateri del nepremičnine v naravi predstavlja dolžnikov delež, iz katerega se je dolžnik dolžan izseliti in ga prostega oseb in stvari izročiti kupcu.

Solastnina je posebna oblika lastnine, ki pomeni pravno oblast več oseb na isti nerazdeljeni stvari, pri čemer solastnik ne more imeti izključne lastninske pravice na realnem delu stvari. Posamezni solastnik tako denimo ni upravičen do stanovanja v pritličju, drugi solastnik pa do stanovanja v nadstropju, temveč sta oba upravičena do cele stvari v sorazmerju s svojim deležem. Razdeljena ni stvar, temveč lastninska pravica.

Izrek

I. Pritožbama se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da izrek glasi:

»I. Nepremičnina, vpisana v ZK z ID znakom X, v solasti dolžnika D.K. do ¼ celote, se izroči kupcu družbi A. d.o.o., C., matična št. XXX

II. Na podlagi pravnomočnega sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu z dne 22. 11. 2019 se v zemljiški knjigi tukajšnjega sodišča pri solastnem delu ¼ nepremičnine vknjiži lastninska pravica na družbo z imenom A. d.o.o., C., matična št. XXX ter izbrišejo pravice in bremena, za katere je to določeno s sklepom o domiku.«

II. V preostalem se pritožbi zavrneta.

III. Kupka - družba A. d.o.o. sama krije svoje stroške odgovora na pritožbi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s citiranim sklepom odločilo, da se nepremičnina, vpisana v ZK z ID znakom: X, v solasti dolžnika do ¼ celote izroči kupki družbi A. d.o.o., C., matična št. XXX (I. točka izreka). Dolžniku je naložilo, da solastni del nepremičnine izprazni v roku 60 dni od pravnomočnosti sklepa, ga prostega oseb in stvari prepusti kupki ter ji v istem roku izroči ključe predmetne nepremičnine (II. točka izreka) in sklenilo, da se na podlagi pravnomočnega sklepa o izročitvi nepremičnin kupcu z dne 22. 11. 2019 po vpisu v zemljiško knjigo pri solastnem delu ¼ nepremičnine dovoli vknjižba lastninske pravice na družbo z imenom A. d.o.o., C., matična št. XXX (III. točka izreka).

2. Zoper navedeni sklep se pravočasno pritožujeta dolžnik in predkupna upravičenka J.K.

3. Dolžnik po pooblaščencu navaja, da uvod sklepa ne opredeljuje dolžnika. Zaradi uvedbe stečajnega postopka je predlagal preklic dražbe in prekinitev izvršilnega postopka, sodišče prve stopnje pa o njegovem predlogu ni odločilo. Odredba o javni dražbi ni vsebovala pojasnila, da v nepremičnini živi J.K., ki je solastnica stanovanja. Slednji je bilo onemogočeno uveljavljanje predkupne pravice. Trdi, da je izpraznitev in izročitev solastnega dela nepremičnine objektivno nemogoča. Prodaja nepremičnine za ceno 4.125,00 EUR predstavlja oškodovanje stečajne mase. Sodišču druge stopnje predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo odločanje.

4. Predkupna upravičenka v pritožbi zatrjuje, da je sodišče prve stopnje ni obvestilo o razpisani javni dražbi, s čimer ji je onemogočilo uveljavljanje predkupne pravice. III. točko izreka izpodbijanega sklepa označuje za nerazumljivo. Meni, da kupka ne bi smela sodelovati na javni dražbi, ker je ni zastopala zakonita zastopnica. Opozarja, da izpodbijani sklep dolžniku nalaga izročitev stanovanja, katerega solastnica je, prostega oseb in stvari, čeprav sama nikomur ni nič dolžna. Prosi za ponovitev dražbe, na kateri bo uveljavljala predkupno pravico in se zavzema za razveljavitev izpodbijanega sklepa ter vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo odločanje.

5. Upnik in hipotekarna upnica na vročeni pritožbi nista odgovorila.

6. Kupka nepremičnine v odgovoru na pritožbi po pooblaščencu pritrjuje odločitvi sodišča prve stopnje in prereka pritožbene navedbe. Zavzema se za zavrnitev pritožb in priglaša pritožbene stroške.

7. Pritožbi sta delno utemeljeni.

K pritožbi dolžnika:

8. Ne drži, da uvod izpodbijanega sklepa ne vsebuje podatkov o dolžniku. Slednji je v njem poimensko naveden, skupaj z enotno matično številko občana in podatki o prebivališču ter pooblaščencu. Odsotnost ponovne navedbe predmetnih podatkov ob opredelitvi hipotekarne upnice, ki ima na nepremičnini, ki je predmet izročitve, zastavno pravico, ne upravičuje dvoma v identiteto dolžnika.

9. Neresnična je pritožbena navedba, da sodišče prve stopnje ni odločilo o dolžnikovem predlogu za preklic dražbe in prekinitev izvršilnega postopka. Dolžniku je bilo z obvestilom z dne 16. 10. 2018 in ponovno dne 8. 11. 2019 pojasnjeno, da začetek postopka osebnega stečaja nima vpliva na terjatve iz naslova zakonite preživnine (drugi odstavek 390. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju), kamor sodi tudi upnikova terjatev, zato se izvršilni postopek nadaljuje.

10. Ker po izrecni določbi drugega odstavka 390. člena ZFPPIPP začetek postopka osebnega stečaja ne vpliva na postopek izvršbe in zavarovanja zaradi izterjave zakonite preživnine, začet pred začetkom stečajnega postopka,¹ sodišče prve stopnje izvršilnega postopka pravilno ni prekinilo in javne dražbe ni preklicalo ter je pritožbena graja o oškodovanju stečajne mase s prodajo v izvršilnem postopku neutemeljena.

11. Do dolžnikovih pritožbenih navedb o kršitvi pravic J.K. se sodišče druge stopnje ni opredeljevalo, ker dolžnik za njih nima pravnega interesa.

12. Pritrditi pa je pritožbeni trditvi, da kupka ne more zahtevati izselitve iz solastne nepremičnine dokler ta ni razdeljena tako, da je točno določeno, kateri del nepremičnine v naravi predstavlja dolžnikov delež, iz katerega se je dolžnik dolžan izseliti in ga prostega oseb in stvari izročiti kupcu.²

13. Solastnina je posebna oblika lastnine, ki pomeni pravno oblast več oseb na isti nerazdeljeni stvari, pri čemer solastnik ne more imeti izključne lastninske pravice na realnem delu stvari. Posamezni solastnik tako denimo ni upravičen do stanovanja v pritličju, drugi solastnik pa do stanovanja v nadstropju, temveč sta oba upravičena do cele stvari v sorazmerju s svojim deležem. Razdeljena ni stvar, temveč lastninska pravica.³

14. Solastniki lahko sporazumno določijo način delitve stvari, pri čemer je potrebno upoštevati pravila, ki veljajo za pravno poslovni prenos stvari, ki je predmet delitve. Kadar do sporazuma med solastniki ne pride, lahko katerikoli izmed njih predlaga sodno delitev po pravilih nepravdnega postopka (glej prvi in drugi odstavek 70. člena Stvarnopravnega zakonika).

15. Judikata Vrhovnega sodišča RS,⁴ na katera se v utemeljitev nasprotnega stališča sklicuje kupka, ne omajeta ugotovitve sodišča druge stopnje, da II. točke izreka izpodbijanega sklepa ni mogoče izvršiti, ker ni točno določeno, kateri del nepremičnine v naravi predstavlja dolžnikov delež, iz katerega se je dolžan izseliti in ga prostega oseb in stvari prepustiti kupki, saj se nanašata na povsem drug pravni položaj, kot je obravnavan v predmetni zadevi.

16. VSRS Sklep II Ips 36/2019 se tako nanaša na pravni položaj, ko je izvršilni naslov dolžniku nalagal izselitev iz celotne nepremičnine. Dolžnik je v postopku ugovarjal, da nepremičnino uporablja na podlagi soglasja nekaterih solastnikov, kar preprečuje izvršbo. Vrhovno sodišče RS je odločilo, da v primeru, ko med solastniki ni dosežen dogovor o načinu uporabe nepremičnine, je za njeno oddajo v uporabo tretji osebi, potrebno soglasje vseh solastnikov. Zato je vsak od solastnikov upravičen zahtevati prenehanje take uporabe, tretji pa se zoper takšno zahtevo ne more uspešno braniti s sklicevanjem na soglasje drugega solastnika.

17. Tudi VSRS sodba in sklep II Ips 144/2009 se je nanašala na položaj, ko je bilo tožencema naložena izselitev iz celotne stanovanjske hiše. Vrhovno sodišče RS je stališče revidentov, da tožnik kot eden od dveh solastnikov spornih nepremičnin ni upravičen zahtevati izpraznitve nepremičnine, ker bi to lahko storila le oba hkrati, presodilo kot neutemeljeno. Pojasnilo je, da je za posle, ki presegajo redno upravljanje, potrebno soglasje vseh solastnikov (četrti odstavek 66. člena Stvarnopravnega zakonika - v nadaljevanju SPZ), v skladu s 100. členom SPZ pa ima solastnik pravico do tožbe za varstvo lastninske pravice na celi stvari.

K pritožbi predkupne upravičenke:

18. Neutemeljena je pritožbena navedba predkupne upravičenke, da ji je bilo onemogočeno uveljavljanje predkupne pravice, saj ji obvestilo o razpisani javni dražbi ni bilo vročeno.

19. Iz podatkov v spisu je razvidno, da je predkupni upravičenki bila odrejena vročitev odredbe o prodaji na II. javni dražbi z dne 4. 10. 2019, pri čemer je bil v 6. točki odredbe kot naslov predkupne upravičenke naveden njen stalni naslov, iz zapisnika o poteku II. javne dražbe z dne 14. 11. 2019 pa izhaja, da je sodišče prve stopnje pred pričetkom naroka za prodajo preverilo in ugotovilo, da je bila odredba pravilno vročena vsem, za katere je to zakonsko potrebno, pri čemer pa vabljena predkupna upravičenka na narok ni pristopila. Da je bila odredba o prodaji predkupni upravičenki vročena, potrjuje tudi vročilnica RV 0954 9779 5 SI, delovodna številka: 20029102019000289. Iz nje izhaja, da je vročevalec 9. 10. 2019 po neuspelem poskusu vročitve predkupni upravičenki v hišnem predalčniku na naslovu stalnega prebivališča pustil obvestilo, kje je pismo, z navedbo roka 15 dni, v katerem ga mora prevzeti. Ker predkupna upravičenka v navedenem roku pisanja ni prevzela, je s pretekom zadnjega, 15. dne, odkar ji je bilo v hišnem predalčniku puščeno obvestilo o pošiljki, to je 24. 10. 2019, nastopila fikcija vročitve (četrti odstavek 142. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju - v nadaljevanju ZIZ).

20. Stališče predkupne upravičenke, da bi ji za veljavno vročitev sodno pisanje moralo biti vročeno na naslovu začasnega bivališča - Čufarjeva cesta 9, M., ki ga je prijavila 1. 10. 2019, je neutemeljeno.

21. Predkupna upravičenka je bila s predmetnim izvršilnim postopkom seznanjena in je sodna pisanja redno prejemala na naslov stalnega prebivališča, sodišča pa o spremembi naslova oziroma prijavi začasnega prebivališča ni obvestila (prvi odstavek 145. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Pritožničino predkupno upravičenje temelji na solastništvu nepremičnine, ki je vknjiženo v zemljiški knjigi. V slednji je kot pritožničin naslov vpisan naslov njenega stalnega prebivališča na Pajkovi ulici 24 v M., kamor se ji vroča tudi odredba o prodaji, ne glede na kraj dejanskega bivanja, razen, če ga je posebej sporočila sodišču, česar pa pritožnica ni storila (sedmi odstavek 181. člena ZIZ).

22. Tudi pritožničine ostale pritožbene navedbe - da živi v stanovanju na naslovu stalnega prebivališča in ima v njem svoje stvari, ne vodijo do zaključka, da pritožnica pisanja, puščenega na naslovu stalnega prebivališča, ni prejela. Pritožnica prav tako ne zatrjuje, da je naslov začasnega prebivališča opredelila kot naslov za vročanje (drugi odstavek 26. člena Zakona o prijavi prebivališča). Po pojasnjenem zatrjevana kršitev pri vročanju ni izkazana.

23. Pritožnica, ki ji je bila pravilno vročena odredba o prodaji in na javno dražbo ni pristopila ter ni uveljavljala predkupne pravice, je po oceni sodišča druge stopnje zatrjevala in izkazala pravni interes v postopku javne dražbe, zato ima pravico do pritožbe.

24. Ne drži pritožbeno stališče, da je III. točka izreka izpodbijanega sklepa nerazumljiva. Iz nje nedvoumno izhaja, da se bo po vpisu pravnomočnega sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu v zemljiško knjigo pri solastnem delu ¼ dovolila vknjižba lastninske pravice v korist kupke.

25. Prav tako je napačna pritožbena trditev, da kupka na javni dražbi ni bila pravilno zastopana. V spisu se nahaja pooblastilo zakonite zastopnice kupke, direktorice A.T., s katerim je dne 12. 11. 2019 za zastopanje na javni dražbi pooblastila T.T., ki se je naroka tudi udeležil.

26. Utemeljeno pa je pritožničino naziranje, da se dolžniku ne more naložiti izpraznitev solastnega dela stanovanja, do česar se je sodišče druge stopnje v predmetnem sklepu že opredelilo (11. do 14. točka obrazložitve).

27. Navedeno je narekovalo delno ugoditev pritožbama in spremembo izpodbijanega sklepa tako, da izrek sklepa ne zajema več II. točke, ki je ni mogoče izvršiti, saj ni točno določeno, kateri del nepremičnine v naravi predstavlja dolžnikov delež, iz katerega se je dolžnik dolžan izseliti in ga prostega oseb in stvari izročiti kupki (3. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju - v nadaljevanju ZIZ). V preostalem delu je bilo potrebno pritožbo zavrniti in izpodbijani sklep potrditi (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

28. Odločitev o pritožbenih stroških dolžnika in predkupne upravičenke je odpadla, ker jih ta nista priglasila (prvi odstavek 163. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). V zvezi s strani kupke priglašenimi pritožbenimi stroški pa sodišče druge stopnje pojasnjuje, da ta v odgovoru na pritožbi v bistvenem pritrjuje odločitvi sodišča prve stopnje, zato je sodišče druge stopnje z uporabo kriterija potrebnosti stroškov (155. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), v zvezi s temeljnim načelom ekonomičnosti (prvi odstavek 11. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), odločilo, da kupka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka (165. člen ZPP).

-------------------------------
¹ Glej VSL sklep I Ip 3803/2016.
² Primerjaj VSL sklep I Ip 4523/2014, VSL sklep I Ip 2315/2016.
³ Miha Juhart in drugi, Stvarnopravni zakonik s komentarjem, GV Založba, Ljubljana 2004, str. 328-329.
⁴ VSRS sklep II Ips 36/2019 in VSRS sodba in sklep II Ips 144/2009.

Datum zadnje spremembe:

10.06.2020

Podobni dokumenti:

• VSK sklep II Ip 728/2007
• VSL sklep III Cp 2054/99
• VSK sklep II Cpg 74/2006