VSM Sklep II Kp 28678/2011

Jedro

Sodišče prve stopnje je na podlagi izjave o premoženjskem stanju obsojenko utemeljeno štelo kot samsko osebo in v nadaljevanju glede na njene dohodke in premoženje pravilno ugotovilo obsojenkin materialni položaj.

Izrek

Pritožba obsojene D.V. se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

1. Okrožno sodišče na Ptuju je z izpodbijanim sklepom pod točko I zavrnilo prošnjo obsojene D.V. za oprostitev plačila sodne takse v višini 300,00 EUR in v točki II odločilo, da se ji dovoli obročno odplačevanje navedene sodne takse v šestih zaporednih mesečnih obrokih po 50,00 EUR, pri čemer je prvi mesečni obrok dolžna plačati do 20. 12. 2019, nato pa še pet obrokov do vsakega 20. dne v naslednjem mesecu.

2. Zoper sklep se je pritožila obsojenka, ki v laični pritožbi ne navaja pritožbenega razloga, razbrati pa je, da se zavzema za oprostitev plačila sodne takse.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče soglaša z razlogi izpodbijanega sklepa, da obsojenka ne izpolnjuje zakonskih pogojev za oprostitev plačila sodne takse. Sodišče prve stopnje je na podlagi izjave o premoženjskem stanju obsojenko utemeljeno štelo kot samsko osebo in v nadaljevanju glede na njene dohodke in premoženje pravilno ugotovilo obsojenkin materialni položaj. Tako je upoštevalo, da je upokojenka in prejema pokojnino v mesečnem znesku 729,73 EUR, kakor tudi, da je lastnica parcele in stanovanjske hiše v skupni vrednosti 136.400,00 EUR, medtem ko kreditnih obveznosti, ki jih je obsojenka zatrjevala v predlogu, ni upoštevalo. Takšna presoja sodišča prve stopnje se izkaže za povsem pravilno, saj se kreditne obveznosti (ki so v osnovi posledica lastne odločitve kreditojemalca) po ustaljeni sodni praksi pri ugotavljanju višine dohodkov predlagatelja taksne oprostitve ne upoštevajo, prav tako pa so neupoštevne tudi vse posledice kreditnih obveznosti, kot so zastavne obremenitve nepremičnin in prepovedi odtujitve ali obremenitve nepremičnin. Glede na navedeno ni mogoče pritrditi obsojenki, ki sicer dejanskih ugotovitev o prihodkih in premoženju v izpodbijanem sklepu ne izpodbija, temveč se znova sklicuje na svoje kreditne obveznosti ter izpostavlja na hiši vpisano hipoteko in prepoved razpolaganja. Sklepati je namreč, da obsojenka ob znani višini mesečne pokojnine očitno zmore odplačevanje kreditnih obveznosti, pri čemer zatrjevanega dejstva, da ji pri tem pomaga sin, z ničemer ne izkaže, zato ji ni mogoče slediti, ko v pritožbi zgolj na načelni ravni trdi, da znesek njene pokojnine ne zadošča za poplačilo kreditnih obveznosti in da ne razpolaga s sredstvi, s katerimi bi lahko plačala sodno takso. Nenazadnje pa tudi ne gre prezreti, da je sodišče prve stopnje ravno z namenom, da bi obsojenka zmogla plačati sodno takso, dovolilo, da jo lahko plača v šestih zaporednih mesečnih obrokih po 50,00 EUR.

5. Po obrazloženem, in ker obsojenka ne navaja ničesar, kar bi povzročilo dvom v pravilnost izpodbijanega sklepa, je pritožbeno sodišče o njeni pritožbi odločilo, kot je razvidno iz izreka tega sklepa (tretji odstavek 402. člena Zakona o kazenskem postopku - ZKP).

6. Pritožbeno sodišče obsojenki ni odmerilo sodne takse za pritožbo zoper izpodbijani sklep, saj se po četrtem odstavku 10. člena Zakona o sodnih taksah - ZST-1 v postopku odločanja o predlogu za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse in o pritožbi zoper sklep o tem predlogu, taksa ne plača.

Datum zadnje spremembe:

03.03.2020

Podobni dokumenti:

• VSL sklep I Cp 1195/2014
• VDSS sodba Psp 61/2015
• VSL Sklep II Cp 1714/2022