<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSM Sklep V Kp 47872/2015

Sodišče:Višje sodišče v Mariboru
Oddelek:Kazenski oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSMB:2020:V.KP.47872.2015
Evidenčna številka:VSM00030952
Datum odločbe:22.01.2020
Senat, sodnik posameznik:mag. Aleksander Karakaš (preds.), Boris Štampar (poroč.), Miro Lešnik
Področje:KAZENSKO PROCESNO PRAVO
Institut:predlog za izločitev dokazov - hišna preiskava - zaseg predmeta - zaseg predmetov, listin in naprav odvetnika - preiskava odvetniške pisarne

Jedro

Z najdbo prenosnega računalnika in mobilnega telefona odvetnice se prostorski vidik odvetniške zasebnosti ni avtomatsko raztegnil na stanovanjsko hišo, kjer živita obdolženec in odvetnica. Odvetniki sicer uživajo varstvo prostorske zasebnosti povsod, kjer opravljajo svojo dejavnost, vendar odvetnica preiskovalnim dejanjem na lastnem domu ni z ničemer oporekala, okoliščina, da bi naj tam odvetnica morebiti opravljala tudi svoj poklic, pa policistom sama po sebi ni mogla biti poznana. Šele kasneje izkazano lastništvo odvetnice nad zaseženima predmetoma ni ovira za njun zakoniti zaseg. Zaseg prenosnega računalnika in mobilnega telefona odvetnice pomeni le, da se je nanju raztegnil komunikacijski vidik varovanja zasebnosti odvetniške pisarne, varstvo katerega je sodišče prve stopnje zagotovilo z izvedbo preiskave elektronskih naprav na način, določen v 60. do 63. točki obrazložitve Ustavne odločbe.

Izrek

Pritožba odvetnice M.P.S. se kot neutemeljena zavrne.

Obrazložitev

1. Okrožno sodišče v Murski Soboti je s sklepom I Kpd 47872/2015 z dne 22. 11. 2019 zavrnilo zahtevo odvetnice M.P.S. za izločitev dokazov, in sicer trdega diska W.D., model 500BPVX-55JC3TO, serijska št. WX31A53N2299, vzetega iz prenosnega računalnika znamke H.P., model 1226EM, serijske št. CNF13701C, in mobilnega aparata znamke A., model iPhone 6, IMEI št. 979068569362 s pripadajočo SIM kartico T-Mobile HR, serijske št. 1249035552, ter zahtevo za varstvo pred vpogledom in razkritjem podatkov, ki so varovani z odvetniško tajnostjo. Odločilo se je, da se po pravnomočnosti sklepa zavarovani podatki iz navedenih nosilcev elektronskih podatkov izročijo SKP PU Murska Sobota v nadaljnjo obdelavo in da se zasežena prenosni računalnik in mobilni aparat vrneta odvetnici M.P.S..

2. Zoper sklep se je pritožila odvetnica M.P.S. zaradi kršitve 17. člena Zakona o odvetništvu Republike Hrvaške ter ustavno varovane pravice do doma. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi ter odloči, da se odvetnici vrnejo vsi zaseženi predmeti, ki se naj zaščitijo pred vpogledom in objavo podatkov, varovanih z odvetniško tajnostjo.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Odvetnica se ne strinja z oceno prvostopenjskega sodišča, da je bila preiskava stanovanjske hiše na naslovu Ulica D. R. 7, K., Republika Hrvaška, zakonita. Navaja, da v družinski hiši res živi tudi njen sin, obdolženi S.J.S., skupaj z ženo in hčerko, vendar ne v vseh prostorih, ki so bili predmet preiskave. V dnevni sobi, ki jo uporablja odvetnica, sta bila zasežena prenosni računalnik in mobilni telefon, last njene odvetniške pisarne. Navedena predmeta odvetnica uporablja za opravljanje odvetniške dejavnosti, kar je povedala tudi policistoma, ki sta opravljala hišno preiskavo, vendar sta jo napotila na Županijski sud u B. Z odredbo za hišno preiskavo niso bili zajeti prostori, v katerih biva odvetnica, zaradi česar je bila preiskava nezakonita.

5. Pritožba nima prav. Sodišče prve stopnje je ravnalo pravilno in zakonito, ko predlogu odvetnice za izločitev dokazov ni ugodilo, svojo odločitev je tehtno in argumentirano pojasnilo, pri tem pa dosledno upoštevalo odločbo Ustavnega sodišča Republike Slovenije U-I-115/14-28 in Up-218/14-45 z dne 21. 1. 2016 (v nadaljevanju odločba Ustavnega sodišča). Tudi po mnenju pritožbenega sodišča so bila preiskovalna dejanja, torej hišna preiskava, zaseg predmetov in preiskava elektronskih naprav, izvedena zakonito, zaradi česar v pritožbi smiselno uveljavljana bistvena kršitev določb kazenskega postopka ni podana.

6. Kompleksnost obravnavane zadeve terja uvodni povzetek pravno relevantnih dejstev:

- sodišče prve stopnje je dne 5. 2. 2016 v skladu s takrat veljavnimi določbami Zakona o sodelovanju v kazenskih zadevah z državami članicami Evropske unije (v nadaljevanju ZSKZDČEU-1) izdalo evropski dokazni nalog za pridobitev predmetov, dokumentov in podatkov (navedenih v nalogu) na treh naslovih na območju Republike Hrvaške, med drugim tudi na naslovu Ulica D. R. 7, K., z odredbo, da naj preiskava na tem naslovu obsega preiskavo vseh stanovanjskih in poslovnih prostorov s pritiklinami, v kolikor poslovnih prostorov družb N. P. U. z. in B. c. A. j.d.o.o. ni mogoče ločiti od stanovanjskih prostorov;

- v evropskem dokaznem nalogu je sodišče prve stopnje tudi pojasnilo, na čem temeljijo zaključki o utemeljenih razlogih za sum, da je obdolženi S.J.S. storil kaznivo dejanje velike tatvine po 1. točki prvega odstavka v zvezi s tretjim odstavkom 205. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1) v zvezi z 204. členom KZ-1 in kaznivo dejanje pranje denarja po petem v zvezi s tretjim in prvim odstavkom 245. člena KZ-1, kot tudi, da je verjetno, da se bodo pri hišnih preiskavah odkrili predmeti, ki so pomembni za kazenski postopek (214. člen Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP));

- Županijski sud u B. je izdani evropski dokazni nalog priznal, zaradi česar je pristojna policijska uprava Republike Hrvaške dne 4. 3. 2016 opravila hišne preiskave, med drugim tudi na naslovu Ulica D. R. 7, K., kjer biva obdolženi S.J.S. z družino;

- odredba za hišno preiskavo je bila obdolžencu vročena ob 6.30 uri, sama preiskava je trajala od 7.30 do 10.01 ure, ves čas je bila (poleg obdolženca in dveh prič) navzoča odvetnica M.P.S., mati obdolženca, ki ga je v času izvajanja hišnih preiskav tudi zastopala;

- tekom hišne preiskave so policisti na navedenem naslovu zasegli predmete in dokumente, ki so navedeni pod točko XVI zapisnika o hišni preiskavi, med drugim tudi prenosni računalnik in mobilni telefon, izločitev katerih je predlagala odvetnica;

- iz zapisnika o hišni preiskavi je razvidno, da glede izvedbe preiskave in zasega predmetov nihče od prisotnih ni imel pripomb;

- zapisnik o hišni preiskavi sta med drugimi podpisala obdolženec in odvetnica;

- odvetnica je z dopisom z dne 4. 3. 2016 Županijski sud u B. obvestila, da sta obravnavana prenosni računalnik in mobilni telefon, ki sta bila zasežena tekom hišne preiskave, last njene odvetniške pisarne in da ju tudi uporablja v odvetniške namene;

- pristojno policijsko upravo je o istih okoliščinah odvetnica obvestila z dopisom z dne 6. 3. 2016, medtem ko je sodišče prve stopnje obvestila z dopisom z dne 25. 5. 2016;

- iz popisa premoženja odvetnice M.P.S. izhaja, da sta zasežena predmeta (prenosni računalnik HP in mobilni telefon A.) odvetničina last;

- z odredbama o preiskavi elektronskih naprav z dne 15. 4. 2016 in 13. 5. 2016 je sodišče prve stopnje odredilo preiskavo trdega diska, vzetega iz obravnavanega prenosnega računalnika, in mobilnega aparata s pripadajočo SIM kartico v skladu z določbami od 60. do 63. točke odločbe Ustavnega sodišča.

7. Pritožnica sicer pravilno izpostavlja, da mora biti pri hišni preiskavi odvetniške pisarne navzoč predstavnik odvetniške zbornice, vendar v obravnavani zadevi ne gre za takšen primer. Hišna preiskava se je namreč opravljala na naslovu bivanja obdolženega S.J.S., ki je po podatkih spisa diplomiran ekonomist, zaradi česar navzočnost predstavnika odvetniške zbornice ob opravi hišne preiskave ni bila potrebna. Zgolj dejstvo, da sta bila na navedenem naslovu zasežena elektronska predmeta, last odvetnice, pa ne pomeni, da gre za hišno preiskavo pri odvetnici, kot si to napačno razlaga pritožnica. Še zlasti, ker je bila odvetnica tekom hišne preiskave in ob zasegu predmetov ves čas navzoča, medtem ko preiskovalce ni z ničemer opozorila, da bi naj na navedenem naslovu opravljala odvetniško dejavnost, niti, da sta prenosni računalnik HP in mobilni telefon A. njena last, kar je kot prava vešča stranka vedela, da mora storiti. Slednje je namreč storila šele po tem, ko je hišna preiskava bila že zaključena. Odvetnica sicer v pritožbi izpostavlja, da je navzoča policista opozorila o lastništvu predmetov, vendar takšnim pritožbenim navedbam ni mogoče slediti. Odvetnica namreč na zapisnik o hišni preiskavi ni podala nobenih pripomb, niti kaj takšnega, da bi naj navzoča policista opozorila na lastništvo zaseženih stvari, ni navajala v svojih dopisih, ki jih je na Županijski sud u B. in pristojno policijsko postajo Republike Hrvaške poslala isti dan oziroma dva dni po opravljeni hišni preiskavi. Ker torej ob izdaji evropskega dokaznega naloga in ob opravi hišne preiskave ni mogel nihče predvideti, da se bosta zasegla elektronska predmeta, last odvetnice, pritožbeno sodišče soglaša z zaključki sodišča prve stopnje v točki 6 razlogov izpodbijanega sklepa, da sta bila hišna preiskava in zaseg predmetov izvedena zakonito.

8. Z najdbo prenosnega računalnika in mobilnega telefona odvetnice se prostorski vidik odvetniške zasebnosti ni avtomatsko raztegnil na stanovanjsko hišo, kjer živita obdolženec in odvetnica. Odvetniki sicer uživajo varstvo prostorske zasebnosti povsod, kjer opravljajo svojo dejavnost, vendar odvetnica preiskovalnim dejanjem na lastnem domu ni z ničemer oporekala, okoliščina, da bi naj tam odvetnica morebiti opravljala tudi svoj poklic, pa policistom sama po sebi ni mogla biti poznana. Šele kasneje izkazano lastništvo odvetnice nad zaseženima predmetoma ni ovira za njun zakoniti zaseg. Zaseg prenosnega računalnika in mobilnega telefona odvetnice pomeni le, da se je nanju raztegnil komunikacijski vidik varovanja zasebnosti odvetniške pisarne, varstvo katerega je sodišče prve stopnje zagotovilo z izvedbo preiskave elektronskih naprav na način, določen v 60. do 63. točki obrazložitve Ustavne odločbe. Glede na vse navedeno pritožbeno sodišče zaključuje, da je bilo pri preiskovalnih dejanjih v obravnavani zadevi potrebno zagotoviti navzočnost predstavnika odvetniške zbornice in ravnati v skladu z napotili odločbe Ustavnega sodišča od trenutka, ko so se pristojni organi seznanili z odvetničinim lastništvom zaseženih predmetov, torej po tem, ko sta bila hišna preiskava in zaseg predmetov zakonito izvedena, kar je sodišče prve stopnje tudi storilo.

9. Prvostopenjsko sodišče je v točkah od 2 do 5 ter 7 in 8 razlogov izpodbijanega sklepa obširno in podrobno pojasnilo postopek preiskave spornih elektronskih naprav, v zakonitost in pravilnost katerega pritožbeno sodišče ni podvomilo. Sodišče prve stopnje je namreč z zaseženima elektronskima napravama ravnalo v skladu s takrat obstoječo ureditvijo, torej z določbami 60. do 63. točke obrazložitve Ustavne odločbe, medtem ko pritožnica samemu poteku preiskave zaseženih elektronskih naprav niti ne oporeka. Odvetnica in predstavnik Odvetniške zbornice Republike Hrvaške sta v postopku preiskave zahtevala varstvo pred vpogledom in razkritjem podatkov, ki so varovani z odvetniško tajnostjo, zaradi česar sta bili elektronski napravi zapečateni in skupaj z zapisnikom posredovani sodišču. Dodeljeni sodnik je nato za izdelavo kopije zaseženih elektronskih naprav postavil izvedenca, in sicer Inštitut za forenziko informacijskih tehnologij, ki je na več narokih zavaroval elektronske podatke in naredil varnostno kopijo prekopiranih podatkov ter pregledal podatke na podlagi zadetkov po ključnih besedah. Na vseh narokih je bi prisoten predstavnik Odvetniške zbornice Republike Hrvaške, prav tako je bila navzočnost omogočena odvetnici. Po pregledu vsebine zavarovanih podatkov je dodeljeni sodnik ocenil, da bi zavarovani dokazi lahko bili dokaz v obravnavanem kazenskem postopku in da ne gre za podatke v zvezi z opravljanjem odvetniške dejavnosti odvetnice M.P.S.. Pritožbeno sodišče se tako v celoti strinja z oceno sodišča prve stopnje, da je prenosni računalnik in mobilni telefon uporabljal tudi obdolženec in da je odvetnica očitno zgolj formalna lastnica predmetov, zaradi česar v odvetniško zasebnost pritožnice ni bilo z ničemer poseženo.

10. Po obrazloženem, in ker je sklep sodišča prve stopnje pravilen in zakonit, pritožba odvetnice pa neutemeljena, je pritožbeno sodišče odločilo, kot je razvidno iz izreka tega sklepa (tretji odstavek 402. člena ZKP).


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o kazenskem postopku (1994) - ZKP - člen 214

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
03.03.2020

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDM1Nzgx