VSM Sklep I Ip 986/2019

Jedro

Postopanje izvršilnega sodišča, ki ne bi upoštevalo prilog oziroma pripisov izven omejenega prostora na obrazcu predloga za izvršbo, bi pomenilo nedopusten poseg v pravico upnika do sodnega varstva (23. člen Ustave RS).

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, sklep sodišča prve stopnje se razveljavi in zadeva vrne v nov postopek.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sklepom citiranim v uvodu tega sklepa zavrglo predlog za izvršbo.

2. Zoper navedeni sklep se po pooblaščencu pravočasno pritožuje upnica. Navaja, da ima obrazec predloga za izvršbo omejeno možnost navajanja oznake verodostojne listine (do 26 črk), zaradi česar je pod navedbo verodostojne listine napisala zgolj obračun regresa, v prilogi, s katero je zaprosila za oprostitev plačila sodnih taks, pa je dodatno pojasnila, da gre za verodostojno listino po drugem in tretjem odstavku 135. člena Zakona o delovnih razmerjih (v nadaljevanju ZDR-1). Zavzema se za ugoditev pritožbi, priglaša pritožbene stroške in predlaga oprostitev plačila sodnih taks.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Upnica vlaga predlog za izvršbo za izterjavo regresa. Določba tretjega odstavka 23. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) kot verodostojno listino opredeljuje pisni obračun prejemkov iz delovnega razmerja v skladu z zakonom, ki ureja delovna razmerja. ZDR-1 v drugem odstavku 135. člena določa dolžnost delodajalca, da delavcu do konca plačilnega dne izda pisni obračun, iz katerega so razvidni podatki o plači, nadomestilu plače, povračila stroškov v zvezi z delom in drugi prejemki, do katerih je delavec upravičen na podlagi zakona, kolektivne pogodbe, splošnega akta delodajalca ali pogodbe o zaposlitvi, obračun in plačilo davkov in prispevkov ter plačilni dan. Tovrstni pisni obračun je verodostojna listina, na podlagi katere lahko delavec predlaga sodno izvršbo (tretji odstavek 135. člena ZDR-1).

5. Sodišče prve stopnje je predlog za izvršbo zavrglo z obrazložitvijo, da upnica verodostojne listine ni označila dovolj določno.

6. Predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine mora biti sestavljen na predpisanem obrazcu v skladu s Pravilnikom o obrazcih, vrstah izvršb in poteku avtomatiziranega izvršilnega postopka, katerega sestavni del je Navodilo za izpolnjevanje obrazca za predlog za izvršbo (v nadaljevanju Navodilo). Po petem odstavku 41. člena ZIZ verodostojne listine, na podlagi katere zahteva izvršbo, upniku k predlogu za izvršbo ni treba priložiti, temveč jo mora le določno označiti in navesti datum zapadlosti terjatve. Določnost oznake verodostojne listine je predpisana z namenom, da je dolžniku, kot tudi sodišču, jasno, za kakšno listino gre. Izvršilno sodišče je dolžno paziti, da ima listina, ki je v predlogu za izvršbo označena kot verodostojna, dejansko naravo verodostojne listine.

7. Upnica je v obrazcu predloga za izvršbo verodostojno listino opredelila s kataloško številko 8, kar v skladu z Navodilom pomeni verodostojne listine po drugih zakonih, in pod oznako verodostojne listine navedla „obračun regresa 2016“, „obračun regresa 2017“ in „obračun regresa 2018“.

8. Vpogled v podatke elektronskega vpisnika potrjuje pritožbeno pojasnilo, da omejen prostor za označbo verodostojne listine na obrazcu predloga za izvršbo upnici ni dopuščal navedbe, da gre za verodostojno listino po drugem in tretjem odstavku 135. člena ZDR-1, zaradi česar se je na citirani določbi sklicevala v prilogi k obrazcu predloga za izvršbo: Predlog za oprostitev plačila sodnih taks in pojasnilo, v kateri je tudi pojasnila, da obrazec predloga za izvršbo tako obsežne navedbe ni omogočal.

9. Sodišče prve stopnje bi iz pojasnila v prilogi k predlogu za izvršbo lahko razbralo, na podlagi kakšne verodostojne listine upnica zahteva izvršbo.

10. Postopanje izvršilnega sodišča, ki ne bi upoštevalo prilog oziroma pripisov izven omejenega prostora na obrazcu predloga za izvršbo, bi pomenilo nedopusten poseg v pravico upnika do sodnega varstva (23. člen Ustave RS).

11. Navedeno je narekovalo ugoditev pritožbi, razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom ZIZ).

12. V novem postopku bo moralo sodišče prve stopnje pri odločanju o predlogu za izvršbo upoštevati pojasnilo upnice iz priloge k predlogu za izvršbo.

13. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na določbi tretjega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.

Datum zadnje spremembe:

03.03.2020

Podobni dokumenti:

• VSM Sodba in sklep I Cp 939/2018
• VSL sklep I Ip 5458/2011
• VSL sklep II Cp 2678/2010